Gre za poskus, da bi odpravili dvome v ugled te lefebvrijske skupnosti. Abrahamowicz, vodja lefebvrijske skupnosti na severu Italije, je v pogovoru za italijanski časopis La Tribuna di Treviso minuli teden dejal, da verjame v obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih, ne more pa trditi, da so ljudje zaradi njih umirali. ˝Vem, da so plinske celice obstajale vsaj za razkuževanje, ne morem pa reči, ali je kdor koli zaradi njih umrl ali ne,˝ je dejal in tako podprl izjave britanskega škofa Richarda Williamsona, prav tako člana Bratovščine svetega Pija X., ki je z dvomom v holokavst zanetil polemiko med Vatikanom in Judi.

Abrahamowiczeve navedbe so prilile olje na ogenj, ki ga je zanetil Williamson z zanikanjem, da so bile v nemških koncentracijskih taboriščih plinske celice in da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali šest milijonov Judov. Williamson je za švedsko televizijo dejal, da je bilo v koncentracijskih taboriščih ubitih zgolj od 200.000 do 300.000 Judov. Potem ko je polemika presegla italijanske meje in sprožila kritike na račun papeža, ki je Bratovščino svetega Pija X. pomilostil, je Vatikan Williamsona pozval, naj se javno opraviči za svoje izjave, kar je škof tudi storil. Svoje trditve je označil za ˝nepremišljene˝.

Papež Benedikt XVI. je 21. januarja preklical odlok nekdanjega papeža Janeza Pavla II. o izobčenju štirih škofov, ki jih je leta 1988 brez soglasja Vatikana posvetil francoski škof Marcel Lefebvre. Skupnost Pija X., ki jo je ustanovil sporni škof, ni sprejela bogoslužne reforme niti nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej pa se ni strinjala z odpravo maševanja v latinskem jeziku. Dokument Benedikta XVI. Summorum Pontificum, ki je mašo v latinščini ponovno uvedel, pa naj bi po mnenju Vatikana utrl pot za priključitev te bratovščine k tradicionalni krščanski skupnosti.