Znanstveniki domnevajo, da je viski pripadal britanskemu raziskovalcu Ernestu Shackletonu in kapitanu Robertu Falconu Scottu, ki sta skušala v letih 1907-1909 odkriti magnetni južni tečaj. Viski je bil namreč zakopan v bližini Schackletonove koče na rtu Royds.

Al Fastier, ki je vodil odpravo, je zaboja odkril že pred tremi leti, a sta bila pregloboko pod ledom, da bi lahko prišel do njiju. Fastier pravi, da odprava z viskijem znamke McKinlay&Co, ki danes pripada podjetju Whyte and Mackay, ne misli nazdravljati. "Predstavljati si, kakšen okus ima ta viski, je prijetno - okus po šoti in vse. Toda če bi človek steklenico dejansko odprl, bi s tem uničil skrivnostno auro," je povedal Fastier.

Stoletni viski so premestili v muzej Canterbury v Christchurchu na Novi Zelandiji. V zabojih naj bi bilo 11 steklenic, od katerih je bila ena napol prazna, vodilni v omenjenem muzeju pa domnevajo, da se je nekdo iz Shackletonove odprave pošteno okrepil, preden je zakopal viski. Richard Paterson, mešalec pijač pri podjetju Whyte and Mackay pravi, da je odkritje "darilo iz nebes za ljubitelje viskija".