Raziskava Nemške sindikalne zveze (DGB) je pokazala, da je med tistimi, ki so končali osnovno ali srednješolsko izobraževanje porast števila brezposelnih nižji, kot med tistimi, ki so končali višjo stopnjo izobrazbe.

Slovenija

Brezposelnost v času krize narašča tudi v Sloveniji. Trenutno pomanjkanje delovnih mest najbolj občutijo novi iskalci zaposlitve, delavci za določen čas, brezposleni zaradi stečajev. Med novoprijavljenimi osebami na Zavodu za zaposlovanje je največ tistih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas.

Avgusta leta 2009 je bilo tako v Nemčiji brez dela 480 tisoč visoko izobraženih ljudi, kar je le še 30 tisoč manj kot v skupini brezposelnih brez vsakršne dokončane šole. V času krize namreč vedno več strokovno in visoko izobraženih ostaja brez dela. V enem letu je njihovo število skokovito naraslo za skoraj 25 odstotkov. Dolgoročna brezposelnost med visoko izobraženimi pa povečuje tudi tveganje za revščino. V enem letu je namreč število tistih, ki v tej skupini prejemajo socialno pomoč, poraslo za skoraj 14 odstotkov.

Razvrednotena izobrazba
Formalna visoka izobrazba je bila nekoč zaščita pred revščino, a že dolgo ni več tako, so ugotovili v raziskavi. Kar 200.000 prejemnikov socialne pomoči ima maturo ali podobno izobrazbo. V nobeni drugi skupini potreba po denarni pomoči ni tako zelo narasla kot pri šolanih ljudeh. Najbolj prizadeta je skupina v starosti od 25- do 34-letnikov.