Najnovejša odkritja v osebnem arhivu Josipa Broza Tita odkrivajo, da je bilo vse to del velikega načrta, po katerem je Tito, pod masko novega samoupravnega socializma, "prešel" na stran ZDA. To je bila prva velika zmaga ZDA v hladni vojni, je zapisal srbski Mondo.

Vse to se je dobro skrivalo pred javnostjo. Pero Simić, ki ga mediji bivše Jugoslavije označujejo za najboljšega poznavalca Tita, pravi, da trideset let po njegovi smrti na dan prihajajo podrobnosti, ki pomagajo pri pregledu zgodovine Jugoslavije takoj po drugi svetovni vojni. "V Titovem dnevniku, ki ga je pisal med letoma 1950 in 1951, lahko preberemo, da se je Tito zavedal, da se nahaja na zgodovinski prelomnici. Zapisal si je vtise po pogovorih z ameriškimi diplomati, s katerimi je sklenil zavezništvo. To je bilo celo bolj čvrsto kot za druge članice Nata."

"ZDA 'pogoltnile' zgodbo o pomenu partizanske borbe"
Že prvi dan pisanja dnevnika si je tako Tito zabeležil, da se je s sodelavci pogovarjal o težavah zaradi velike suše in izgovorih, s pomočjo katerih bo ZDA pomagala Jugoslaviji in se pri tem izognila razpravi v kongresu. "ZDA so s tem sporazumom z Jugoslavijo vzpostavile takšne odnose kot z drugimi članicami Nata. Američani so 'pogoltnili' zgodbo o domnevno velikem pomenu partizanske borbe v drugi svetovni vojni," je še dejal Simić. Januarja 1951 je Tito v svojem dnevniku že govoril o potrebi po oborožitvi ter da je "poslal tovariša Džilasa v London, da bi raziskal teren za pridobitev orožja za našo vojsko".

"Velika Britanija je opravila operativni del pridobitve Jugoslavije v vojaškem smislu. Tito je napisal, da se je štiri ure na dan učil angleškega jezika. 12. februarja je sprejel pomočnika ameriškega državnega sekretarja Perkinsa, šest dni kasneje pa še generala Huntingtona. Z njim se je dogovoril o podpori novemu ameriškemu predsedniku Einsenhowerju," je še dejal Simić.

12. novembra 1950 je Tito dal intervju za britanski Empire News, kjer je govoril o stališčih v zunanji politiki, ki bi v Jugoslaviji vzbudili sum v njegovo predanost revoluciji in socializmu ter kateri kažejo, da je že tedaj popolnoma "zamenjal stran".

Tito za združitev Nemčije
Med drugim je Tito takrat dejal, da se zavzema za združitev Nemčije ("saj v Evropi ne potrebujemo Koreje"), rekel pa je tudi, da "razume, da je Zahod nelegalno pošiljal svoje pomočnike v Jugoslavijo, da pa to zdaj ni več potrebno". Po Simićevih besedah je bil prepis intervjuja ves ta čas shranjen v srbskem zunanjem ministrstvu. Nikoli pa ni bil preveden v srbščino, saj so se bali, da bi ga kdo prebral.

V naslednjih treh letih so ZDA in Velika Britanija jugoslovanski vojski dali 569 letal, 1.835 topov, 918 tankov in na stotine kosov najrazličnejšega orožja. Poleg tega je JNA dobila tudi več deset ton hrane.

Podpis sporazuma s Turčijo in Grčijo leta 1954 je bil tako le formalne narave. Potem ko je Tito s Stalinovim redom zmage na prsih podpisal sporazum, so ga grški komunisti pričakali z napisom Dol s Titom izdajalcem.

"Čisto navaden razbojnik"
Nemški kancler Konrad Adenauer je v enem od pogovorov prosil svojega naslednika Willyja Brandta, da mu ta pove, kakšen se mu je zdel Tito. Še preden je dobil odgovor, je dejal: "Želim vam povedati, kaj mislim jaz. To je čisto navaden razbojnik!"