Namen naložbenega načrta je v prihodnjih treh letih spodbuditi za 315 milijard evrov investicij, zlasti zasebnih, v strateške, verodostojne in ekonomsko smiselne projekte, ki pa se trenutno ne uresničujejo zaradi finančnih, regulacijskih ali drugih ovir.

Projektna skupina je opredelila 2000 projektov v skupni vrednosti 1300 milijard evrov, od tega bi bilo za 500 milijard evrov projektov mogoče izvesti v prihodnjih treh letih. Objava tega nabora je prvi korak k transparentnosti v tem procesu. Projekti, ki so v sedanjem naboru, ne bodo samodejno upravičeni do financiranja v sklopunaložbenega načrta, temveč bo treba vsakega še temeljito preveriti in oceniti.

Med slovenskimi projekti tudi drugi tir

Med projekti je 22 slovenskih v skupni investicijski vrednosti okoli devet milijard evrov, od tega naj bi jih bilo za dobri dve milijardi evrov mogoče izvesti v prihodnjih treh letih. Slovenski seznam ne vključuje regionalnih in občinskih projektov, je le okviren, nista ga potrdila ne vlada ne parlament in se lahko še spremeni, izpostavlja projektna skupina v poročilu.

Pet slovenskih projektov je s področja prometa, med njimi so drugi tir, druga cev karavanškega predora, avtocestni odseki, tretja razvojna os ter poglabljanje plovnega kanala v pristanišču v Kopru, ter pet s področja znanja in digitalne družbe, na primer za centre odličnosti in raziskovalne centre.

Poleg tega je Slovenija predlagala štiri projekte s področja gradnje energetske unije, na primer terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku, energetska učinkovitost stavb in hidroelektrarne na srednji Savi, ter štiri s področja socialne infrastrukture, na primer za informatizacijo bolnišnic.

Prav tako je Slovenija predlagala dva projekta s področja podjetništva, in sicer financiranje malih in srednjih podjetij ter vlaganja v kulturni in ustvarjalni sektor, enega okoljskega - za zmanjšanje poplavnih tveganj, in enega s področja kulturne dediščine.

Tri od teh 22 slovenskih projektov naj bi financirali z zasebnimi sredstvi, štiri v sklopu javno-zasebnih partnerstev, preostale pa z javnimi sredstvi, piše v poročilu projektne skupine.

Nabor izbranih projektov naj bi bil pripravljen do sredine prihodnjega leta, ko naj bi začel delovati evropski sklad za strateške naložbe, ki bo z 21 milijardami evrov javnih sredstev iz evropskega proračuna in EIB jamčil za verodostojnost projektov, blažil tveganja in s tem spodbujal naložbe.