Mesić je ob tem dejal, da bi se morala Slovenija Hrvaški zahvaliti za svoj izhod na morje. "Če tega ne bi storili, bi Slovenija morje gledala z razdalje dvajsetih kilometrov," je dejal Mesić in dodal, da so bile slovenske partizanske enote med drugo svetovno vojno usmerjene proti avstrijski meji, medtem ko so se hrvaške enote borile v Istri in vse do Trsta, ki so ga tudi osvobodile.

	Kot smo se morali navaditi na bušizme, nas bo do konca njegovega mandata zagotovo doletelo še nekaj mesićizmov te vrste. Škoda. Jelko Kacin

Kacin: Izjava Mesića je nedostojna
Na izjavo Mesića se je že odzval evropski poslanec Jelko Kacin, ki je v sporočilu za javnost zapisal, da je izjava hrvaškega predsednika "neverjetna". "Četudi jo je izrekel po pomoti ali v svoji prislovični prostodušnosti, je še vedno javna izjava najvišjega predstavnika hrvaške države. Populizem ni način, ki bi bil primeren za predsednika države, in ne prispeva k dobrososedskim odnosom. Ne le, da izjava ni prijateljska, je tudi nedostojna. Čeprav se zdi, da z njo žali slovenska čustva, pa v svojem bistvu gospod predsednik pravzaprav smeši samega sebe in hrvaško državo,"  je zapisal Kacin. "Kot smo se morali navaditi na bušizme, nas bo do konca njegovega mandata zagotovo doletelo že nekaj mesićizmov te vrste. Škoda," je še zapisal Kacin.

Guštin: Da so Hrvati Trst osvobodili, bi bila malo huda
Direktor Inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin je za zurnal24.si dejal, da so bili med osvoboditelji Trsta tudi Hrvati, saj je bila 4. armada, ki je bila glavna sila jugoslovanske vojske in je osvobodila Trst, v veliki meri sestavljena iz Dalmatincev, Hercegovcev in Srbov. V armadi so bili tudi Slovenci, vendar so bili ti bolj v manjšini. "V tem pogledu ima Mesić prav, da so bili Hrvati zraven, toda da bi se zato to razumelo, kot da so Hrvati Trst osvobodili, pa bi bila malo huda, saj so bili v okviru jugoslovanske vojske," je še dejal Guštin. Po njegovem mnenju gre v ozadju Mesićevih izjav za "nevtralizacijo" idej, ki so bile v zadnjih petnajstih letih lansirane s slovenske strani, da smo Slovenci Trst žrtvovali zato, da so lahko Hrvati dobili Istro.

Četrta armada je bila po Guštinovih besedah del jugoslovanske armade Federativne republike Jugoslavije. Armada je bila ustanovljena 31. 3. 1945. Četrta armada je tako aprila prišla v Gorski kotar in preko Istre prodirala proti Trstu. Medtem se je v Trstu začela pripravljati vstaja, ki jo je vodila nelegalna slovenska komanda. Slednja je združevala slovensko in italijansko protifašistično gibanje. Sami boji za Trst so se začeli 28. aprila, večina mesta pa je bila ob usklajeni akciji vstajnikov in jugoslovanske vojske osvobojena prvega maja 1945.