Kateri je najbolj verjeten rezultat 14-dnevne konference?
Voditelji 120 držav bodo po vsej verjetnosti sprejeli neki političen dogovor o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov s strani razvitih držav do leta 2020.
Dogovorili naj bi se tudi o financiranju boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju.
Če bo dosežen dogovor, kaj bo ta prinašal?
Najlažje bi bilo, če bi se državam uspelo dogovoriti, da bi se dvig povprečne temperature glede na predindustrijsko obdobje omejil na največ dve stopinji Celzija.
Revnejše države in manjše otoške državice si sicer želijo, da bi bila omejitev 1,5 stopinje Celzija. Največji problem pri tem pa je, da omenjeni cilj ne zavezuje držav.
Vsa najbolj sporna vprašanja torej še vedno ostajajo odprta: zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, financiranje boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju, vprašanje nadzora nad uresničevanjem zavez in nasploh pravna oblika novega globalnega sporazuma.
Druga možnost pa je, da bi se države dogovorile o prepolovitvi emisij toplogrednih plinov do leta 2050.
A se pri tem zatakne pri Kitajski in Indiji, ki od razvitih držav zahtevata, naj do leta 2020 še bolj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov.
Kaj bodo morale storiti razvite države?
Najbolj razvite države bi tako morale do leta 2020 zmanjšati emisije med 25 in 40 odstotkov glede na leto 1990.
S tem bi vplivale na zmanjševanje posledic klimatskih sprememb (suše, poplave, orkani ...). Razvite države trenutno predlagajo zmanjšanje emisij med 14 in 18 odstotkov.
Kaj pa države v razvoju?
Slednje pa bi se morale zavezati, da bodo s postopnimi spremembami v gospodarstvu zmanjševale emisije toplogrednih plinov.
Tako bi na primer morale več vlagati v razvoj sončne energije.
Kaj pa denar za revnejše države?
Združeni narodi želijo, da bi se denarna pomoč za revnejše države povečala za okoli 10 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih. Nekatere države govorijo tudi o finančni pomoči stotih milijard dolarjev na leto do leta 2020.
Kaj če dogovor v Köbenhavnu propade?
Ena možnost je, da bi se predstavniki držav dogovorili, da se bodo znova sestali prihodnje leto. Če bi propadel tudi ta dogovor, pa bi to le še povečalo nezaupanje med državami v razvoju in razvitimi državami ter organizaciji Združenih narodov.
Prav tako bi se lahko zgodilo, da bodo države po svetu manj pozornosti namenjale podnebnim spremembam, ameriški senat pa bi lahko tudi zavrnil predlog o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ZDA.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲