Cilj 12-dnevne konference ZN o podnebnih spremembah je najti pravičen in globalen dogovor o boju proti podnebnim spremembam, ki bo po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol. Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav, med njimi pa ni ZDA.
Peticijo je na spletu podpisalo prek 10 milijonov ljudi, v njej pa zahtevajo pošten, ambiciozen in zavezujoč podnebni sporazum. Danes so jo predali glavnemu podnebnemu pogajalcu ZN Yvu de Boeru, danskemu premierju Larsu Lokkeju Rasmussenu in predsednici podnebne konference Connie Hedegaard.
Climategate je le diskreditacija
Pogajalec Savdske Arabije Mohammed al Sabban je ob odprtju konference izpostavil, da se je zaupanje v vodilne svetovne klimatologe omajalo prav v času, ko se pogajajo za podnebni sporazum, zaradi katerega bodo morale nekatere države "žrtvovati" del gospodarske rasti.
Predsednik medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) Rajendra Pachauri pa je afero označil kot poskus diskreditacije IPCC.
Večje zaveze
Pred konferenco so zunanji ministri Slovenije, Zelenortskih otokov, Kostarike, Islandije, Singapurja in Združenih arabskih emiratov napovedali, da bodo okrepili svoje zaveze in pozvali k prenovljenemu načrtu za soočenje s podnebnimi spremembami na svetovni ravni.
Znanstveniki opozarjajo, da mora köbenhavnski dogovor omogočiti, da se dvig povprečne temperature glede na predindustrijsko obdobje omeji na največ dve stopinji Celzija. V skladu s trenutnimi trendi se svetu po zadnjih podatkih namreč obeta veliko bolj katastrofičen scenarij.
V 10 letih vsaj za četrtino manj
Medvladna strokovna skupina ZN o podnebnih spremembah v skladu s tem ocenjuje, da bi morale industrializirane države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za od 25 do 40 odstotkov pod raven iz leta 1990, države v razvoju pa do leta 2020 rast izpustov omejiti na približno 15 do 30 odstotkov pod svoje dosedanje običajne vrednosti. Do leta 2050 pa bi morale razvite države emisije zmanjšati za med 80 in 95 odstotkov, globalno pa bi emisije morale pasti vsaj za 50 odstotkov glede na 1990.
Konference se bodo udeležili številni svetovni voditelji, med njimi tudi ameriški predsednik Barack Obama, kitajski premier Wen Jiabao in indijski premier Manmohan Singh.
Konference se bosta udeležila tudi slovenski premier Borut Pahor in okoljski minister Karl Erjavec, Slovenija pa deluje predvsem znotraj usklajenih stališč EU. Te predvidevajo, da se do leta 2020 izpuste zmanjša za petino v primerjavi z letom 1990, oziroma za 30 odstotkov, če se bodo druge razvite države zavezale k podobnim ciljem.