V nadaljevanju preberite:

• Hrvaška je po podatkih Evropske agencije za okolje padla na peto mesto po kakovosti kopalnih voda v EU.
• Strokovnjaki opozarjajo na šestletni trend postopnega slabšanja kakovosti morja zaradi turizma in obremenjene infrastrukture.
• Najbolj problematična območja so Kaštela in reško območje Kantride, kjer so zaznane večje obremenitve in onesnaženje.

V zadnjem poročilu Evropske agencije za okolje je Hrvaška "padla" na peto mesto. Pred dvema letoma je bila po deležu odlične kakovosti kopalnih voda v EU še na tretjem mestu. Novo poročilo pričakujejo čez nekaj tednov. Lahko bi se pokazalo, da se trend slabšanja, ki ga na Hrvaškem beležijo že šest let, še nadaljuje, piše hrvaški spletni portal Index.hr, kjer dodajajo, da bi to lahko bila velika težava za turizem, ki neposredno in posredno prispeva okoli 20 % hrvaškega BDP.

Veliko poslabšanje v zadnjih petih letih

Strokovnjak za kakovost morja dr. Slaven Jozić, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, pravi, da poročila EEA predstavljajo tako imenovano končno oceno kakovosti, ki temelji na podatkih iz zadnjih štirih kopalnih sezon. "Zaradi večjega števila podatkov, kar 40, je takšna ocena bolj inertna in se počasi odziva na spremembe, tako pozitivne kot negativne. Nasprotno pa letna ocena prikazuje stanje le za eno sezono, vsebuje 10 podatkovnih točk in se zelo hitro odziva na spremembe, zaradi česar je boljši pokazatelj trenda. Glede na letno oceno se delež kopalnega morja odlične kakovosti od leta 2021 neprekinjeno zmanjšuje, leta 2026 pa je dosegel najnižjo vrednost od leta 2009," za Index.hr pojasnjuje Jozić.

Čeprav ima Hrvaška po evropskih standardih še vedno zelo visoko kakovost morja, je skrb vzbujajoče, da se ta že leta počasi, a vztrajno zmanjšuje. Kakovost kopalnih voda se ocenjuje na podlagi številčnosti indikatorskih bakterij, E. coli in črevesnih enterokokov, ki kažejo na fekalno onesnaženje in težave z odpadno vodo. Takšni podatki ne pomenijo nujno, da je Jadran resno onesnažen, kažejo pa, da se pritisk na obalo povečuje.

Foto: Profimedia Morje

Onesnažena morska voda lahko povzroči črevesne okužbe, drisko, bruhanje, okužbe ušes, kože in sečil ter druge zdravstvene težave, zlasti pri otrocih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Jozić poudarja, kje je morje najbolj problematično. To sta območji okoli Kaštela in Reka, natančneje območje Kantride.

Množični turizem uničuje hrvaško morje 

Index.hr kot enega glavnih razlogov za upad kakovosti hrvaškega morja poudarja veliko rastjo turizma v zadnjih desetletjih. Hrvaška v zadnjih letih poleti sprejme veliko več ljudi, kot jih ima prebivalcev, število turističnih nočitev pa se nenehno povečuje. Ob tem pa je infrastruktura zasnovana za bistveno manjše število uporabnikov. Hrvaški spletni portal piše, da se kanalizacijski sistemi, čistilne naprave in sistemi za ravnanje z odpadki se pogosto težko spopadajo s koničnimi obremenitvami v sezoni.

Posebno težavo bi lahko predstavljal navtični turizem. Hrvaška je namreč kljub svoji relativno majhni obali v svetovnem merilu ena največjih svetovnih čarterskih destinacij. Po nekaterih ocenah okoli 40 % celotnega svetovnega čarterskega prometa odpade na hrvaški del Jadrana. Število marin, privezov in plovil se je v zadnjih letih hitro povečalo.

Jozić pravi, da predpisi o čolnih, barkah in jahtah jasno določajo obveznost vgradnje črnega rezervoarja v vse čolne, ki imajo stranišča, ter priključne točke za njihovo praznjenje na kopnem. Po besedah Jozića vsi ne spoštujejo te uredbe. V zaprtih zalivih so lahko poleg odpadne vode težava tudi gorivo, kemikalije iz zaščitnih premazov plovil in samo sidranje, ki poškoduje morsko dno. Druga težava, ki se redko omenja, je zvočno onesnaženje oziroma hrup.

Podnebne spremembe in naraščajoče temperature morja

Hrvaški strokovnjaki že leta opozarjajo, da se posegi, ki se pogosto izvajajo pod krinko "razvoja obale", kot so zasipanje plaž, betoniranje in gradnja dodatnih objektov, izvajajo brez dovolj kakovostnih ocen dolgoročnih posledic za celoten morski ekosistem. In prav obala, bogata z biotsko raznovrstnostjo, je pomembna za naravno čiščenje morja.

Foto: Profimedia Hrvaška, morje

Na koncu pa strokovnjaki izpostavljajo še križarke, ki v glavni sezoni v mesta, kot sta Dubrovnik in Split, dnevno pripeljejo na tisoče ljudi. Velike križarke proizvedejo ogromne količine odpadkov in odpadne vode, primerljive z manjšimi mesti. Čeprav obstajajo stroga pravila o odlaganju odpadkov, strokovnjaki opozarjajo, da je kumulativni vpliv toliko ladij in turistov na relativno majhnem območju vse bolj viden.

Poleg turizma so podnebne spremembe in naraščajoče temperature morja dodatni stres za Jadran. Toplejša morja spodbujajo razmnoževanje in daljše preživetje bakterij, kar povečuje tveganje za onesnaženje in okužbe. Višje temperature povečajo tudi pojavnost cvetenja alg, kar lahko povzroči lokalno pomanjkanje kisika. Ekstremne padavine lahko dodatno obremenijo kanalizacijske sisteme in povečajo pretok onesnaženja v morje.

Ključno vprašanje torej postane, ali lahko sedanji model razvoja turizma ostane dolgoročno trajnosten. Hrvaški turizem v veliki meri temelji na podobi čistega in ohranjenega morja, zaključujejo na Indexu.

dezurni@styria-media.si