Kaj takega se ni zgodilo še nikoli, znanstveniki v skrbeh

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Čeprav se zdi zanemarljivo, so te spremembe izjemno pomembne za sisteme, kot so GPS, sateliti, komunikacijska omrežja in vojaški sistemi, ki se zanašajo na izredno natančne atomske ure.
Oglej si celoten članek

To poletje bo Zemlja nekaj dni (9. julij, 22. julij in 5. avgust) hitreje rotirala, kar pomeni, da bo vsak od teh dni krajši za 1,3 do 1,5 milisekunde – od običajnih 86.400 sekund (24 ur). Čeprav se zdi zanemarljivo, so te spremembe izjemno pomembne za sisteme, kot so GPS, sateliti, komunikacijska omrežja in vojaški sistemi, ki se zanašajo na izredno natančne atomske ure, piše Time.

Najverjetnejši vzrok za hitrejšo rotacijo Zemlje je gravitacijski vpliv Lune, ki se na omenjene dni nahaja blizu svoje najdaljše oddaljenosti (apogeja), a tudi pod velikim naklonom glede na zemeljski ekvator (okoli 28°). Ta položaj Lune ima pospeševalni učinek na rotacijo Zemlje, kljub temu da običajno ob večji oddaljenosti Zemljo upočasni.

Druge možne razlage (ki so tokrat manj verjetne) vključujejo:

  • potrese, ki lahko preusmerijo maso znotraj Zemlje – a tokrat pa ni bilo večjih potresov;
  • podnebne spremembe, vključno z dvigovanjem morske gladine, topljenjem ledenikov in premikanjem zemeljske osi – a ti vplivi običajno Zemljo upočasnjujejo, ne pospešujejo.

Čeprav so takšne spremembe zanemarljive za vsakodnevno življenje, so ključne za znanstveno in tehnološko natančnost. Skrajšani dnevi nas tudi spominjajo, da Zemljina rotacija ni povsem stabilna in da nanjo vplivajo kompleksni medplanetarni in notranji dejavniki.

Po vsem svetu sicer deluje 450 atomskih ur, ki merijo čas z natančnostjo, ki jim omogoča le približno 1 sekundo napredovanja ali zaostajanja vsakih 100 milijonov let. Ure obstajajo za več kot le urejeno vodenje časovnega knjigovodstva. Vse od vremenskih satelitov do GPS satelitov, telekomunikacij, jedrskih raket in drugega vojnega orožja se za pravilno delovanje zanaša na natančen čas.

Najkrajši dan, kar jih je bilo kdaj zabeleženih od začetka delovanja atomskih ur v petdesetih letih prejšnjega stoletja, se je zgodil lani, 5. julija, po podatkih Date and Time, ko je Zemlja skrajšala svoj vrtljaj za 1,66 milisekunde. Tri leta prej, 30. junija 2022, so se stvari odvijale podobno hitro, ko je dan minil 1,59 milisekunde pod 24-urnim kazalcem. Toda s tremi kratkimi dnevi, ki so jih astronomi in opazovalci ur napovedali za naslednjih nekaj tednov, je to poletje še bolj redko.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 20:22 10. Julij 2025.

    Imate priliku dobiti zajam novca u iznosu od 2000 (€, RSD) - 5.000.000 (€, RSD) s mogućnošću otplate od 1 …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.