Tožilstvo je Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije predstavilo že tretjo obtožnico, v kateri Karadžiću v dveh točkah očita izvajanje genocida, v petih zločine proti človeštvu ter v štirih kršitve vojnega prava. Iz tretje različice so umaknili nekaj prizorišč zločinov v BiH, ker želijo pospešiti potek sojenja.

Deli obtožnice:

– dvakrat izvajanje genocida, – petkrat zločini proti človeštvu, – štirikrat kršitve vojnega prava, – bombardiranje Sarajeva in smrt 12.000 civilistov, – pokol 8000 ljudi ob zavzetju Srebrenice, – načrtno pobijanje hrvaških in bošnjaških voditeljev in intelektualcev, – etnično čiščenje, – uničevanje domov, tovarn in svetišč.

Nekdanji vodja bosanskih Srbov je dejal, da se ne misli zagovarjati, ker to sodišče sploh nima pravice, da mu sodi. Zato je sodnik Iain Bonomy odredil, da bo proces potekal, kot bi se Karadžić izrekel za nedolžnega.

Obtoženi je znova spomnil na svoje trditve, da mu je ameriški diplomat Richard Holbrooke med pogajanji o končanju spopadov v BiH leta 1995 obljubil imuniteto. "Zaradi mojega dogovora z mednarodno skupnostjo, ki jo je takrat predstavljal Holbrooke, to sodišče nima pristojnosti za sojenje," je poudaril Karadžić. Sodnik Bonomy ga je prekinil, da bodo o tem lahko razpravljali med samim procesom, Holbrooke pa je Karadžićeve trditve že lani označil za smešne.

Karadžića so aretirali julija lani v Beogradu, 13 let po tem, ko je haaško sodišče proti njemu izdalo prvo obtožnico. Do zdaj se ni želel izreči o svoji krivdi glede posameznih točk obtožnice.

Genocid v mednarodnem pravu velja za najhujši zločin, strokovnjaki pa opozarjajo, da ga je zelo težko dokazati, saj mora tožilstvo nedvoumno prikazati namen storilca. Do zdaj so haaški tribunal v to prepričali le na sojenju enemu od vojaških vodij bosanskih Srbov Radovanu Krstiću, ki so ga za krivega genocida spoznali leta 2004.