Peking je ta teden prekinil krhko trgovinsko premirje z Washingtonom. Napovedali so obsežne omejitve izvoza izdelkov, ki vsebujejo kitajske redke zemljine. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, napovedal je 100-odstotne carine in nove omejitve izvoza ključne programske opreme. Obenem je tudi ocenil, da "ni razloga" za srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, do katerega naj bi prišlo konec meseca. 

Kot piše Politico, gre za novo in najresnejšo eskalacijo napetosti med dvema največjima gospodarstvoma na svetu. Novi predpisi Pekingu omogočajo omejitev ne le surovin in magnetov, temveč tudi končnih naprav, ki vsebujejo te elemente, od iPhonov in električnih vozil do senzorjev lovskih letal.

"Prefinjena demonstracija moči"

"Kitajska kaže svojo moč in želi dokazati, da lahko postane veliko ozko grlo v svetovni trgovini," je dejal Everett Eissenstat, nekdanji namestnik direktorja Nacionalnega ekonomskega sveta Bele hiše v času Trumpovega prvega mandata. Zaradi pomena kitajskih mineralov za svetovno industrijo nova pravila dejansko dajejo Pekingu veto na velik del svetovne proizvodnje. V praksi Kitajska pridobiva orodje, s katerim lahko ohromi celotne industrijske dobavne verige.

Nekdanji ameriški uradniki ocenjujejo kitajsko potezo kot "prefinjeno demonstracijo moči", s katero Peking hkrati preizkuša Trumpovo pripravljenost za strateško razmišljanje. "Igramo dvodimenzionalni šah, medtem ko Peking igra štiridimenzionalni šah," je dejala Liza Tobin, nekdanja direktorica za Kitajsko pri Svetu za nacionalno varnost. 

Foto: Profimedia Xi Jinping

Nove kitajske prepovedi vključujejo tudi pravila o izvozu tehnologij, ki se uporabljajo pri predelavi redkih mineralov, kot sta rudarstvo in taljenje, medtem ko je kitajskim državljanom prepovedano zagotavljati "znatno pomoč" takim operacijam v tujini. "To je, kot da bi nam na glavo prislonili pištolo," je za Politico povedal Geoffrey Gertz, nekdanji direktor mednarodne ekonomije pri Svetu za nacionalno varnost v času Bidenove administracije. "Kitajska ne pravi, da bo vse takoj končala, ampak jasno pravi, da lahko to stori, kadar koli želi – in to postane pogajalski adut."

Trump je sicer februarja odredil povečanje ameriške proizvodnje mineralov, a kot opozarjajo strokovanji, bo potrebnih več let, da bodo lahko zagnali lastne zmogljivosti. "Ta težava traja že 20 let in ljudje se sploh ne zavedajo, kako odvisni smo od Kitajske," je za Politico povedal vir iz ameriške industrije. Bradley Martin iz RAND-a dodaja: "Kitajska stavi, da se s tem ne bomo mogli hitro spopasti in da bo neravnovesje v ranljivosti ostalo še leta."

Peking pokazal zanimanje za umiritev napetosti

Tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino je dejal, da želi Kitajska z Združenimi državami "vzpostaviti mehanizem za dialog o nadzoru izvoza", da bi "zagotovila varnost in stabilnost svetovnih dobavnih verig". Marc Busch, profesor na Univerzi Georgetown in nekdanji svetovalec ameriške administracije, je dejal, da "Kitajska v resnici ponuja kombinacijo korenja in palice". "Namigujejo, da si želijo stabilnih dobavnih verig, vendar pod pogoji, ki jim dajejo nadzor."

"Omejevanje izvoza redkih zemeljskih mineralov je le prva krogla – Kitajska se še ni dotaknila farmacevtskih izdelkov, biotehnologije ali kemikalij. To bi lahko jutri ohromilo naše gospodarstvo in glede tega ne bi mogli storiti ničesar," opozarja Cameron Johnson iz svetovalnega podjetja Tidalwave Solutions s sedežem v Šanghaju.

dezurni@styria-media.si