Tuje agencije poročajo, da bodo sankcije med drugim prizadele tudi družbi Boeing in United Technologies, ki imata velike poslovne interese na Kitajskem.

Namestnik kitajskega zunanjega ministra He Yafei je v soboto pri ameriškem veleposlaniku Jonu Huntsmanu v Pekingu uradno protestiral zaradi odločitve Washingtona. Opozoril je, da gre za hudo poseganje v kitajske notranje zadeve, ki bo močno skalilo kitajsko-ameriške odnose. Kitajska je napovedala tudi delno zamrznitev dvostranskega vojaškega sodelovanja z ZDA.

ZDA: Orožje prispeva k varnosti
Pentagon je izrazil obžalovanje zaradi ostrega odziva Kitajska, ameriško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da prodaja orožja prispeva k vzdrževanju varnosti in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je tudi stališče tajvanskega predsednika Ma Ying-jeouja. "Tajvan se bo s tem počutil bolj samozavestno in varno, tako da bo lahko imeli več stikov s Kitajsko," je dejal Ma.

Kitajska meni, da je prodaja orožja Tajvanu v nasprotju s tremi skupnimi izjavami Kitajske in ZDA, zlasti z dokumentom iz leta 1982, v katerih so ZDA obljubile, da bodo postopno zmanjšale prodajo orožja otoku. ZDA so sicer leta 1979 pretrgale diplomatske odnose s Tajvanu in jih vzpostavile s Kitajsko, vendar je ameriški kongres hkrati sprejel zakon o odnosih s Tajvanom, s katerim so se ZDA zavezale, da bodo nadaljevale dobavo obrambnega orožja Tajvanu.

ZDA ostajajo največji dobavitelj orožja Tajvanu, največjo prodajo doslej v vrednosti šest milijard dolarjev pa je leta 1992 odobril takratni predsednik George Bush.