Neodvisno preiskavo sodelovanja v vojni je junija napovedal premier Gordon Brown. Z vodjem preiskave Johnom Chilcotom na čelu se je ta nato začela konec julija.

Pred petčlansko komisijo, ki preiskuje obdobje od začetka priprav na vojno julija 2001 do umika britanskih enot julija letos, bodo stopili vojaški voditelji, diplomati, ministri in drugi visoki predstavniki države.

Kje je orožje za množično uničevanje?
Med prvimi, s katerimi bo komisija opravila pogovore, bo nekdanji vodja britanske obveščevalne službe John Scarlett. Slednji naj bi odgovarjal predvsem na vprašanja v povezavi z dokazi o obstoju iraškega orožja za množično uničevanje, ki je bilo glavno opravičilo za invazijo na Irak marca 2003.

Na seznamu zaslišancev naj bi bil tudi nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Anan, a vrhunec preiskave, ki bo razen v primerih nacionalne varnosti javna, bo pričanje nekdanjega premierja Blaira. Njegova odločitev, da podpre takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha in v Irak pošlje 45 tisoč vojakov, je naletela na nasprotovanje tako v Evropi kot doma.

Irak ga je stal položaja predsednika
Udeležba Velike Britanije v vojni, ki se je z umikom praktično vseh vojakov uradno končala julija letos, je zaznamovala Blairovih deset let na čelu države. Po mnenju nekaterih komentatorjev ga je celo stala položaja prvega predsednika Evropskega sveta, ki ga bo zdaj zasedel belgijski premier Herman Van Rompuy.