Kjotski protokol podaljšan do 2020

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Na podnebni konferenci v Dohi so danes po dolgotrajnih pogajanjih dosegli dogovor o podaljšanju kjotskega protokola do leta 2020.
Oglej si celoten članek

Veljavnost kjotskega protokola iz leta 1997, ki ureja nadzor nad emisijo toplogrednih plinov v razvitih državah, se namreč konča letos. ZDA se kjotskemu protokolu niso nikoli pridružile, proti njemu pa so so odločile tudi Kanada, Japonska, Nova Zelandija in Rusija, navaja ameriška tiskovna agencija AP.

Podaljšanje, dokler ne bo dogovora

18. srečanje pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah in osmo srečanje podpisnic kjotskega sporazuma se je na strokovni ravni začelo 26. novembra. Sklepni del, ki se ga udeležujejo tudi vladni predstavniki, ministri in nekateri voditelji pogodbenic okvirne konvencije, pa se je začel v torek. Konferenca bi se po prvotnih načrtih morala končati v petek, a so jo podaljšali, ker pogajalci niso uspeli doseči dogovorov.

Razvite države so si na konferenci v Koebenhavnu leta 2009 zadale cilj, da bodo do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno, a niso povedale, kako. V prvem obdobju 2010-2012 naj bi ta pomoč znašala 30 milijard letno.

Države v razvoju pričakujejo, da se bo do leta 2015 višina letne pomoči dvignila na 60 milijard dolarjev, da bi zagotovili gladek prehod do končnih 100 milijard.

Greenpeace zgrožen

Izid mednarodnih podnebnih pogajanj v Dohi in politikov ki so bili tam, v Greenpeaceu obsojajo. Kot je poudarila vodja te organizacije v Sloveniji Nina Štros, je hitrost napredka ledena. "Danes tako sprašujemo politike, ki so bili v Dohi, na katerem planetu živite," pravi Štrosova in dodaja, da niso zadovoljili niti najnižjih pričakovanj.

"Očitno ne na planetu, kjer ljudje umirajo zaradi neviht, poplav in suš. In ne na planetu, kjer je obnovljiva energija v vzponu, medtem ko se fosilni viri energije, kot je premog, nenehno srečujejo z novimi ovirami. Pričakovanja od pogajanj v Dohi so vedno bila skromna, a žalostno je, da jim ni uspelo zadovoljiti niti zgodovinsko najnižjih pričakovanj," je kritična Štrosova.

Medtem, ko so se dogovorili o ciljnem obdobju kjotskega protokola, le ta vsebuje toliko lukenj, da bo imel malo oziroma nobenega vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so prepričani v Greenpeaceu.

Štrosova opozarja, da je nesposobnost vlad za iskanje skupnega jezika v boju proti skupnemu tveganju neopravičljiva in nesprejemljiva. "Kot zgleda, vlade še vedno dajejo nacionalne kratkoročne interese pred dolgoročno globalno preživetje," je prepričana.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.