Decembra bo v Kopenhagnu srečanje Združenih narodov z namenom, da bi prilagodili program zmanjšanja emisij po Kjotskem protokolu. Še vedno ostaja vprašanje financiranja tovrstnih projektov v državah tretjega sveta. Hkrati ni povsem določeno, za koliko bi se moral zmanjšati izpust emisij v ozračje. Še vedno je vprašanje, ali se bodo politiki v času ekonomske krize v zadostni meri posvetili klimatskim spremembam.

Zdravstvena katastrofa
V začetku leta je Univerza v Londonu v sodelovanju z medicinskim časnikom izdala poročilo o vplivu klimatskih sprememb na zdravje ljudi. Ena izmed ugotovitev je, da povišane temperature pospešujejo prenašanje nalezljivih bolezni, vplivajo na manjšo proizvodnjo hrane in povečujejo število bolezni, povezanih z visokimi temperaturami. Po poročanju britanskega časnika Medical Journal zdravstvene organizacije apelirajo na zdravnike, naj se spopadejo s problematiko klimatskih sprememb, ki bodo v prihodnosti ogrozile življenje treh milijard ljudi.

Mednarodni dan zaščite ozonske plasti
Sicer pa 16. septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Letos poteka pod geslom 'Sodelovanje za zaščito ozona združuje svet'. Vsak izmed nas mora po mnenju ministra za okolje in prostor Karla Erjavca storiti vse, kar je potrebno, da zaščitimo tanko plast ozona. Dan zaščite ozonskih plasti je posvečen Montrealskemu protokolu, ki ga je Slovenija podpisala leta 1992.

Zaradi onesnaževanja grozi katastrofa. © iStock

"Mnenja so, da je ta protokol eden izmed najbolj uspešnih med okoljskimi protokoli," je na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani navedel minister Erjavec. "Ozon na višini med 14 in 21 kilometri vpija najmočneje ultravijolične (UV) sončne žarke in nas tako pred tem varuje," je dejal minister in dodal, da lahko UV žarki zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, zlasti je pogost kožni rak.

Vse več rakavih obolenj
V zadnjem času se je po besedah Tanje Cegnar z Agencije RS za okolje povečala obolevnost za kožnim rakom, predvsem za melanomom. Porast je zelo velik, ne samo zaradi tega, ker se ozonska plast tanjša, ampak tudi zaradi spremenjenih navad ljudi pri izpostavljanju soncu, je dejala.

Ozonska luknja

To je sezonski pojav. Ni nekaj, kar traja skozi celo leto in se pojavlja zelo redno nad južnim polom, nad severnim pa je nekoliko manj izrazita.

Meritve kažejo, da ozonska plast slabi tudi nad zmernimi geografskimi širinami, ne samo nad poli, kar je najbolj značilno, je pojasnila Cegnarjeva. Za odstotek stanjšana ozonska plast pomeni približno 1,3 odstotka močnejše UV sevanje pri tleh.

Slovenija bi lahko naredila še več
Slovenska vlada je leta 1994 sprejela program opuščanja porabe ozonu škodljivih snovi, projekt pa je tekel med leti 1995 in 1998. Leta 2000 smo tako uradno prestopili med razvite države po pravilih Montrealskega protokola, kar smo dosegli z opuščanjem ozonu škodljivih snovi in njihove porabe v količini manj kot 0,3 kilograma na prebivalca.

Na nekaterih področjih se Slovenija lahko pohvali, to pa po ministrovem mnenju ne pomeni, da je stanje dobro. Stanje je treba še izboljšati, zlasti na nekaterih drugih področjih, kot so zrak, delci PM 10, voda ter komunalni in drugi odpadki.