Poročilo nakazuje na več pomanjkljivosti pri takratnem delovanju pristojnih oblasti. "Napad v vladni četrti v Oslu 22. julija bi lahko preprečila učinkovita implementacija že sprejetih varnostnih ukrepov," so pri komisiji zapisali v poročilu, ki so ga predložili norveškemu premierju Jensu Stoltenbergu.

Desetčlanska komisija je prav tako zapisala, da bi lahko Breivikov strelski napad na otoku Utoya ustavili že prej. Komisija je kritizirala oblasti, ki niso uspešno zaščitile ljudi na otoku Utoya, kjer je Breivik ubil 69 ljudi. "Realno gledano bi lahko prišlo do hitrejšega odziva policije," so zatrdili člani komisije.

Kljub ostri kritiki policije je vodja komisije Alexandra Bech Gjorv izpostavila, da je "za izgubo življenj seveda kriv Breivik".

"Iskreno in neolepšano poročilo"

Premier Stoltenber je dejal, da je komisija izpolnila svojo nalogo ter predložila "iskreno in neolepšano" poročilo. Dodal je, da je komisija predstavila resnična dejstva, pri tem pa izrazil obžalovanje, da je do odziva oblasti prišlo tako pozno ter da storilca niso uspeli aretirali že prej.

Že pred letom dni kritizirali policijo

22. julija lani je Breivik v Oslu sprožil skoraj tono težko bombo, skrito v dostavnem vozilu. Na 40 kilometrov oddaljenem počitniškem otočku Utoya pa je nato začel streljati na tabor podmladka vladajočih laburistov.

Norveško policijo so ostro kritizirali zaradi počasnega odziva na tragedijo. Med napadom v Oslu in Breivikovo aretacijo na otoku so minile tri ure, čeprav je njegovo ime že bilo znano norveškim varnostnim službam.

Streljanje na otoku Utoya je trajalo približno uro in 15 minut, medtem pa je imela policija težave pri iskanju prevoza na majhen otok, ki je sicer le 600 metrov od obale.