Da so se pogajanja o sestavi nove belgijske vlade zavlekla kar za devet mesecev, je posledica narodnostno-ekonomske razklanosti države. Nasproti si stojita bogati flamski sever, kjer prevladuje nizozemsko govoreče prebivalstvo in revnejša frankofonska Valonija na jugu Belgije. Vse večje politične stranke, kot so krščanskodemokratska, socialdemokratska in liberarna, so celo razdeljene na flamsko in valonsko vejo, pri čemer je vsaka izmed njiju de facto samostojna.

Pozabili na probleme in sestavili vlado
Osrednji problem, ki je blokiral potek strankarskih pogajanj, je bila zahteva flamskih strank, da naj nova vlada zagotovi večjo decentralizacijo v državi. V ozadju te zahteve je hotenje bogatega severa, da bi plačeval manj davkov osrednji državni blagajni. " Dogovor o sestavi nove vlade je bil dosežen samo zato, ker so stranke pustile ob strani vprašanje decentralizacije države", ima do izida pogajanj zadržano mnenje politična analitičarka Caroline Sägesser.

Novo vlado naj bi vodil flamski krščanski demokrat Yves Leterme, v njej pa bodo še predstavniki flamskih liberalcev ter valonskih krščanskih demokratov, socialdemokratov in liberalcev. Stranke so se dogovorile, da bo v mandatu te vlade spremenile tiste člene ustave, ki določajo politični ustroj države, niso pa se dogovorile o naravi in načinu izvedbe sprememb.