A zdaj je naposled le tudi za injekcijo prišel čas, ko ji ameriški pravni sistem očita krutost in neprimernost. Ameriško vrhovno sodišče je namreč ta teden pristalo na predstavitev argumentov, da tudi injekcija lahko povzroči mučne bolečine. Nekateri podporniki postopka sicer trdijo, da ni dokazov o trpljenju in da ni ničesar narobe s smrtonosno injekcijo samo - težava naj bi bila le v neizurjenih vršilcih kazni. Še sam izumitelj smrtonosne injekcije, Dr. A. Jay Champman, ki se je postopka domislil pred 30 leti, je dejal, da je postopek podoben dajanju navadnih injekcij vsak dan v bolnišnicah in da če gre kaj narobe, je to le zato, ker ljudje ne sledijo proceduri.

Kako do dokazov?
Vendar, če je usmrtitev približno tako preprosta kot običajna injekcija, le kaj gre lahko narobe? V procesu, ki ga sestavljajo tri droge, in ki ga uporablja večina 38 ameriških zveznih držav, ki prakticirajo smrtonosno injekcijo, najprej vbrizgajo natrijev pentotal, ki deluje kot anestetik in naj bi zapornika onesvestil in otopil. Sledi mu pankuronium bromid, ki paralizira zapornikove mišice, nato pa še kalijev klorid, ki ustavi srce.

Nasprotniki smrtne kazni trdijo, da če zapornik ni pravilno anesteziran, lahko trpi hude bolečine brez da bi lahko kričal. Do tega naj bi prišlo zaradi različnih razlogov: usmrtitelj lahko glede na zapornikovo težo nepravilno izračuna odmerek, lahko ne vbrizga celotnega odmerka, nepravilno zmeša droge ali pa čaka predolgo med anestezijo in smrtonosno substanco.

V Missouriju je tako zdravnik, ki je prisostoval že pri več desetih usmrtitvah, priznal, da je disleksičen in je občasno spreminjal količine anestetika. Neuspela usmrtitev lansko leto na Floridi je prikazala še eno pomakljivost injekcije, ko je nek zapornik potreboval še drug odmerek kemikalij in je usmrtitev trajala pol ure, dvakrat več kot običajno.

Začasne ustavitve usmrtitev
Trdnega dokaza, da zaporniki pri usmrtitvi z injekcijo trpijo, sicer ni. Konec koncev ne morejo poročati o svojih izkušnjah. Vendar pa nasprotniki injekcije pogosto navajajo britansko študijo iz leta 2005, po kateri naj bi anestetik lahko popustil preden zapornik umre. Richard Dieter, direktor washingtonskega centra za smrtno kazen, ki nasprotuje usmrtitvam, meni, da je smrtonosna injekcija v bistvu "medicinski postopek, ki ga izvajajo nemedicinsko osebje". A dobiti prave zdravnike za usmrtitve je težka naloga, saj etični kodeks Ameriške zdravniške zbornice prepoveduje udeležbo v usmrtitvah.

Najmanj 12 zveznih držav, ki uporabljajo smrtonosno injekcijo, so začasno ustavile usmrtitve zaradi pravnih pozivov proti postopku.