Nove večetnične sile, ki jih bodo urili vojaški strokovnjaki zveze Nato, bodo večino svojih pripadnikov rekrutirale iz Kosovskega zaščitnega korpusa. Od teh naj bi jih deset odstotkov prišlo iz vrst na Kosovu živečih narodnostnih manjšin. Kosovski zaščitni korpus so sicer sestavljali predvsem pripadniki nekdanje Osvobodilne vojske Kosovo (OVK), ki se je v 90. letih minulega stoletja z orožjem borila za neodvisnost Kosova.

Z 2500 pripadniki in 500 rezervisti bodo sile med drugim opremljene za reševanje kriz, civilno zaščito in ravnanje z razstrelivom. Pri Natu ob tem poudarjajo, da kosovske varnostne sile ne bodo vojska, temveč v prvi vrsti policijske sile za posredovanje pri uporih, nemirih in težjih kršitvah javnega reda.

Do polnega delovanja še nekaj let
Sile naj bi dejansko začele delovati šele sredi leta, do trenutka, ko bodo popolnoma pripravljene na opravljanje nalog, pa lahko preteče še nekaj let. Še zadnji pogoj za začetek oblikovanja novih varnostnih sil je bil izpolnjen 20. decembra, ko je kosovski predsednik Fatmir Sejdiu na njihovo čelo imenoval dosedanjega poveljnika Kosovskega zaščitnega korpusa Sulejmana Selimija, ki je bil že med poveljniki OVK. Eden izmed njegovih namestnikov naj bi prišel iz vrst srbske etnične skupine.

Beograd nasprotuje
Kot nesprejemljivo oblikovanje kosovskih varnostnih sil odklanja Beograd, ki nasprotuje tudi odločitvi Nata, da njegovi pripadniki sodelujejo pri urjenju teh sil. Po mnenju srbskega predsednika Borisa Tadića sile tudi ne bodo prispevale k stabilnosti in varnosti na Kosovu. Srbsko sodstvo poleg tega Selimiju, ki je bil kot poveljnik OVK poznan pod imenom Sultan, očita več napadov na policijo v letih 1997 in 1998 ter tudi vpletenost v nezakonito trgovino z orožjem.