Kralj tako vztraja, da mora premier Leterme nadaljevati prizadevanja za vzpostavitev dialoga med flamsko in francosko govorečo skupnostjo o reformi države. Spomnimo, da je bil glavni vzrok za odstop belgijskega premierja neuspeh dogovora o reformi, s katero bi Flandrija, najbogatejša od treh avtonomnih regij v državi, dobila več avtonomije. Ob nastopu položaja konec marca si je namreč 15. julij zastavil za skrajni datum za dosego dogovora med flamskimi in francosko govorečimi strankami o večji avtonomiji Flandrije na področju davčne politike, socialne varnosti in politike zaposlovanja.

Razdeljena država

Podrobneje o politični krizi v Belgiji in vzrokih zanjo na naslednji povezavi.

V pomoč trije visoki politiki
Kot so v četrtek sporočili iz kraljeve palače, je Albert II. imenoval tudi tri visoke politike, ki naj bi pomagali najti izhod iz politične krize. Gre za dva politika francosko govoreče skupnosti, Francoisa-Xavierja de Donneaja in Raymonda Langendriesa ter vodjo majhne nemško govoreče skupnosti Karla-Heinza Lambertza, ki morajo kralja z rezultati seznaniti do konca meseca. Nezmožnost, da bi se dogovorili o pogojih reforme države, je v središču politične krize, ki pretresa Belgijo od parlamentarnih volitev junija lani in pomeni izraz očitnega nezaupanja med flamsko in francosko govorečo skupnostjo.

Se bo Belgija preoblikovala v konfederacijo?
Flamsko govoreča skupnost, ki je s 60 odstotki prebivalstva v državi večinsko prebivalstvo, želi za vsako ceno doseči večjo avtonomijo svoje bogate regije Flandrije. Francosko govoreča manjšina pa jih obtožuje, da želijo doseči, da bo zvezna država ostala brez vsebine. Mnogi analitiki napovedujejo, da bi se znala sedaj federativna država preoblikovati v konfederacijo.