Kronologija ključnih dogodkov

Foto: Žurnal24 Bitka na Kosovem polju leta 1389.
Do razglasitve neodvisne države, je bila kosovska pokrajina sestavni del različnih držav, od Srbije, kraljevine SHS do Jugoslavije, SFRJ in na koncu spet Srbije.
Oglej si celoten članek
1389 - Bitka na Kosovem polju. Kljub pogubnim posledicam za Srbe, ki postanejo turški vazali, ostane simbol nacionalnega ponosa.

1912 - Po balkanskih vojnah je ozemlje priključeno Srbiji.

1918
- Po padcu Avsto-Ogrske ob koncu 1. svetovne vojne, postane Kosovo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

1929 - Kraljevina SHS se premienuje v kraljevino Jugoslavijo.

1941 - V pokrajino vkoraka nemška vojska, pozneje jo okupirajo Italijani, Madžari in Bolgari.

Kosovo je bilo od leta 1874 avtonomna pokrajiina v okviru SFRJ.

 
1945 - Po koncu druge svetovne vojne je Kosovo v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije.

1974 - S spremembo ustave Kosovo dobi avtonomijo znotraj Srbije.

1981 - Demonstacije albanskih študentov zaradi slabih življenjskih in delovnih pogojev (le 12 odstotkov Albancev na Kosovu je zaposlenih, imajo največji naravni prirastek v Evropi). Srbi in Črnogorci začnejo zapuščati pokrajino.

1987 - Slobodan Miloševič organizira zborovanje kosovskih Srbov, na katerem izreče odmevne besede "Niko neće više da vas bije!" (nihče vas ne bo več pretepal).

1989
- Nova srbska ustava ukine avtonomijo Kosova.

1990
- Albanski voditelji razglasijo neodvisnost, ki pa jo prizna samo Albanija.

1991
- Slovenija, Hrvaška in Bosna razglasijo neodvisnost.

1992
- Vojna na Balkanu. Albanci se na referendumu izrečejo za neodvisnost. Ibrahim Rugova postane predsednik samooklicane republike, ki ostane brez mednarodnega priznanja. Srbi želijo na Kosovu na silo nastaniti večje število srbskih beguncev iz BiH in Hrvaške.

1995
- Osvobodilna vojska Kosovo začne boj proti srbski policiji in civilistom na Kosovu.

Beograd brez elektrike po bombandiranju leta 1999. © AFP

 
1999 - Zveza Nato sproži letalske napade na Zvezno republiko Jugoslavijo. V času bombandiranja prihaja do večjih pokolov Albancev, ki množično bežijo s Kosova. Vojna prinese okoli deset do 12 tisoč mrtvih na albanski in tri tisoč žrtev na srbski strani. Z resolucijo VS ZN 1244 se končajo napadi Nata in začne umik srbskih sil iz pokrajine. Na Kosovo pošljejo civilno misijo Združenih narodov in mirovne sile Nata. Srbski civilisti bežijo zaradi strahu pred povračilnimi napadi.

2002
- Kosovski parlament izbere Ibrahima Rugovo za predsednika. Premier postane Bajram Rexhepi.

2003
- Prvi neposredni pogovori med Srbi in kosovskimi Albanci po letu 1999.

2004
- 19 ljudi umre v najhujših napadi med Srbi in Albanci od leta 1999. Nasilje se začne v etnično razcepljeni Kosovski Mitrovici.

2004
- Demokratična zveza Kosova predsednika Ibrahima Rugove dobi na parlamentarnih volitveh 47 od 120 sedežev. Srbi volitve bojkotirajo. Parlament spet izvoli Rugovo za predsenika, nekdanjega voditelja Osvobodilne vojske Kosovo Ramusha Haradinaja pa za premierja.

2005
- Srbski predsednik Boris Tadić obišče Kosovo in obljubi, da bo branil pravice Srbov na Kosovu. Haradinaj mora pred sodišče za vojne zločine v Haagu in odstopi kot premier. Nadomesti ga Bajram Kosumi. Bomba eksplodira v bližini konvoja v Prištini, v katerem je tudi vozilo predsednika Rugove, vendar Rugova ni poškodovan. Več eksplozij v bližini stavb Združenih narodov in kosovskega parlamenta v Prištini. Žrtev ni.

2006 - Umre kosovski predsednik Rugova. Nadomesti ga Fatmir Sejdiu. Združeni narodi začnejo pogovore o prihodnjem statusu Kosova. Kosumi odstopi, zamenja ga Agim Ceku.

2007 - Posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari razkrije plan, ki predvideva nadzorovano neodvisnosti ob navzočnosti misije Evropske unije in zveze NATO. Rusi takšni rešitvi nasprotujejo.

2008
- Kosovo se od začetka leta pripravlja na razglasitev neodvisnosti.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.