V eni izmed objavljenih ameriških depeš je govora tudi o Kubi: številne demokratske države Kubi gledajo skozi prste, ko so na tapeti človekove pravice, ocenjujejo ameriški diplomati in dodajajo, da za to najverjetneje stojijo ekonomski vplivi.

Jonathan D. Farrar, vodja ameriške diplomacije na Kubi, ni najbolj navdušen nad tem, da denimo Kanadčani, Avtralci in Švicarji ne kritizirajo režima in se ne sestanejo s kubanskimi disidenti.

Iz teksta je razvidno, da od tistih sestankov, ki pa so, ni nekih ekonomskih koristi. V depeši, poslani šest mesecev pred tem, je razvidno lamentiranje ZDA zaradi kubanskih disidentov. Farrar je želel, da bi se v nekatere skupine disidentov "infiltrirala" kubanska obveščevalna služba.

Iz depeše je razvidno tudi, da je predsednik Raul Castro želel prek raznih političnih kanalov priti do Bele hiše in da je v to vprašanje vpletel tudi španskega zunanjega ministra Miguela Angela Morantinosa.

Al Bašir nakradel 9 milijard?
Ameriške diplomatske depeše so razkrile še, da naj bi sudanski predsednik Omar Al Bašir nakradel do 9 milijard dolarjev državnih sredstev ter jih položil na tuje račune, večino v London. Z banke, kjer naj bi imel naložen denar, so sporočili, da nimajo dokazov o pologu na njegovo ime. Zoper Baširja so sicer do letos vložili deset obtožnic za vojne zločine, zločine proti človeštvu in genocid.