Gruzija je sicer obtožila Rusijo, da razpihuje spor med njima, potem ko je Moskva v uporno gruzijsko republiko Abhazijo napotila še dodatne sile, ki naj bi obdržale krhek mir na tem območju.

Ruska poteza pomeni nov vrh v sporu med dvema sosedama, zaskrbela pa je tudi gruzijske zahodne zaveznike, ki v Gruziji vidijo bodočega zaveznika zveze NATO in vitalno pot za oskrbo z energijo. Rusija je sporočila, da povečanje števila vojakov ne bo preseglo meje, ki jo določa premirje iz leta 1994. To pa je vseeno razjezilo vlado v Tbilisiju, ki ruske sile obtožuje, da držijo z abhazijskimi separatisti.

Ruske oblasti naj bi bile prisiljene ukrepati, saj naj bi Gruzija pripravljala svoje sile za napad na Abhazijo, pokrajino ob Črnem morju, ki se je po razpadu Sovjetske zveze med vojno z Gruzijo iztrgala njenemu nadzoru in ki jo podpira Rusija.

EU: Krepiti ruske sile v Abhaziji in Južni Osetiji ni modro
EU je danes opozorila, da odločitev Rusije o krepitvi njenih sil v gruzijskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, ni modra. "Ta odločitev sedaj ni modra," je danes v Luksemburgu poudaril zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana na skupni novinarski konferenci z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Tudi če bi ruske sile ostale v mejah, predvidenih z obstoječimi sporazumi, sklenjenimi po krvavih konfliktih v Abhaziji in Južni Osetiji v devetdesetih letih minulega stoletja, na katere se sklicuje ruska stran, to ne bi bilo modro, je menil Solana po srečanju ministrske trojke EU in Rusije. Iskreno povem, tudi pred ministrom Lavrovom, ne želimo stopnjevanja napetosti, je poudaril.