Pred svojim odhodom v Bruselj je David Cameron kljub pritiskom iz evropskega središča in ob hkratnem odobravanju evroskeptičnih članic ter lastne stranke branil pozicijo Velike Britanije. Za Sky News je potrdil, da bo na vrhu članic Evropske unije uporabil tudi možnosti veta, ker se gre v Bruselj postavit za lastno državo.

Foto: Reuters Cameron je odločen. Tako je pričakovati, da bo britanski premier v skladu z usmeritvami konservativne stranke zavrnil predlagano povečanje pristojnosti evropskih institucij, saj naj bi predlogi 20 članic Evropske unije predstavljali grožnjo Veliki Britaniji in njeni finančni bazi. Ob tem pa se zaveda, da trenutno stanje v Evropi ogroža tudi britanska delovna mesta in lahko vodi v vedno manjše prihodke državne blagajne v Londonu.

Cameronova stranka vidi v trenutni situaciji celo priložnost, da si Velika Britanija pribori več avtonomije znotraj evropske povezave, ki da jo je izgubila na račun premočnega Bruslja. Tudi sam premier se ima za evroskeptika, a ne more mimo dejstva, da je njegova država – najmočnejša članica EU brez evra – gospodarsko navezana in odvisna od dogajanja v evroobmočju. Na drugi strani pa ima Cameron v koaliciji tudi Evropi mnogo bolj prijazno stranko liberalnih demokratov, ki se z njegovimi razmeroma ostrimi stališči ne strinja povsem.

Nevarna najmanj trojica "slabih"

Po poročanju BBC-ja sta glavni želji vrha v Bruslju dolgoročni sporazum o zmanjšanju dolga evropskih držav ter vzpostavitev trdnejših pravil, ki bi članice Evropske unije omejevali in preprečili podobne probleme v prihodnosti. Trenutno so med državami, ki tonejo proti bankrotu, bolj izpostavljene Grčija, Italija in Irska, saj voditelji v Atenah, Rimu in Dublinu ne vedo, kako bi se rešili akutne prezadolženosti. Morebitni finančni potop teh držav bi po mnenju komentatorjev BBC-ja vodil v globalne težave, precej pa bi prizadel prav Združeno kraljestvo, ki je gospodarsko močno odvisno od trgovine z evroobmočjem.

Foto: Reuters Angela Merkel Nicolas Sarkozy "Velika dva" za Evropo znotraj Evrope

Predlogi nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja gredo v smer krepitve fiskalne unije v območju evra. To bi lahko udejanjili skozi spremembe pogodbe Evropske unije na ravni vseh držav članic. V primeru neizvedbe oziroma neuspeha tega predloga sta voditelja obeh najmočnejših držav z evrom pripravljena na novo pogodbo, ki bi obsegala le 17 članic območja evra, kasneje pa bi lahko k njej pristopili tudi ostali.