Po poročanju Skynewsa je vlak, na katerem je bilo okoli tisoč potnikov, zajela skupina 400 upornikov. Po nekaj urah zadrževanja so maoisti potnike izpustili nepoškodovane. Maoistični uporniki so sicer pred dnevi zahtevali bojkot volitev v omenjeni državi, saj naj bi varnostne sile ubile pet pripadnikov maoistov.

Ministrski predsednik Manmohan Singh je maoistično nasilje v državi opisal kot največjo grožnjo nacionalni varnosti. Lani je bilo v nasilju med uporniki in policijo ubitih okoli 500 civilistov. Maoisti zavzemajo vlake, ki jih po nekaj urah izpustijo, da bi izkazali svojo moč. Potniki ponavadi niso poškodovani.

Za pravice malih ljudi
Indijski maoisti, ki trdijo, da se borijo za pravice kmetov brez zemlje in pripadnikov različnih plemen, so v času zgodovinskih volitev v Indiji povečali število napadov. Porast je očiten predvsem v predelih osrednje in vzhodne Indije. Uporniki delujejo v 13 od 29 indijskih zveznih držav. Indijska volilna komisija sicer trdi, da je vzpostavljena ustrezna stopnja varnosti za izvedbo volitev. Na zadnjih volitvah leta 2004 je bilo v napadih maoistov ubitih 45 ljudi, pet let pred tem pa celo sto.

Volitve v največji demokraciji na svetu
Volitve v novi lok sabha (spodnji dom parlamenta) bodo potekale 23. in 30. aprila ter 7. in 13. maja, izide pa je pričakovati 16. maja. Na 828.840 volišč je pozvanih okoli 714 milijonov volivcev, na njih pa se za 543 poslanskih stolčkov poteguje skoraj štiri milijone kandidatov iz 35 zveznih držav in ozemelj, šestih glavnih religiji in vrste jezikovnih področij. Volitve v največji demokraciji na svetu bo spremljalo 6.100.000 volilnih uradnikov in pripadnikov varnostnih sil. V več fazah bodo volitve potekale zaradi ogromne logistične zahtevnosti.

Javnomnenjske raziskave napovedujejo negotov izid volitev. Glavni boj se bo bíl med Združenim naprednim zavezništvom (UPA) pod vodstvom Kongresne stranke, ki je desetletja obvladovala indijsko politiko, in Narodnim demokratičnim zavezništvom (NDA), ki ga vodi hindujska nacionalistična stranka Bharatija Džanata (BJP). Obe stranki sta vedno bolj pod pritiskom zavezništva levousmerjenih oziroma komunističnih in regionalnih strank, ki so se združile v tako imenovano Tretjo fronto.