V britanski prestolnici se je po zelo aprilski soboti, ko so se cel dan menjavali sonce in plohe, naredila lepa, sončna nedelja, ki navdušuje udeležence 26-miljskega (41,6-kilometrskega) tradicionalnega londonskega maratona. Kako dolgo bo trajala, ne vedo niti vremenoslovci, ki pa vseeno pravijo: dlje, ko boste tekli, večja je verjetnost, da vas bodo ujele aprilske plohe. Kot leto za letom se tudi letos londonskega maratona udeležuje pisana druščina amaterskih tekačev, med katerimi bodo nekateri zelo počasni.

101-letni maratonec
Med njimi je Buster Martin, 101 leto star oče sedemnajstih otrok, ki upa, da se bo v zgodovino maratona vpisal kot najstarejši udeleženec, ki ga je končal. "Nisem denarni milijonar, sem pa zdravstveni milijonar," poudarja Buster.

Med udeleženci maratona, ki se konča pri kraljici, točneje pred Buckinghamsko palačo, velja posebej omeniti tudi slepega Dava Heeleyja iz West Bromwicha v Angliji, za katerega je to poseben izziv, pa ne zaradi slepote, ampak ker je eden od udeležencev tako imenovanega izziva Sedmih veličastnih maratonov. Tekači v sedmih dneh pretečejo sedem maratonov na sedmih "celinah". Za seboj ima maratone na Falkandskih otokih, v Riu de Janeiru, Los Angelesu, Sydneyju, Dubaju in Tuniziji. "Težava je tvoja zmešana telesna ura. Čeprav si utrujen in bi rad spal, kadar lahko, ne moreš, ker ti telo govori: 'Hej, ob tej uri sem po navadi buden,'" pravi Dave.

Od driblerja do dekleta na hoduljah
Košarkar Jean-Yves Kanyamibwa ne bo samo tekel, ampak bo ves čas "driblal" s košarkarsko žogo, Lloyd Scott pa je prepričan, da bo osvojil zadnje mesto, saj se maratona udeležuje v orjaški robotski obleki, visoki 2,74 metra. Kot pričakuje, bo maraton končal "enkrat v petek". Najvišja udeleženka maratona je vseeno Michelle Frost, ki bo tekla/hodila na 1,2 metra visokih hoduljah, upa pa, da bo z njimi dosegla nov svetovni rekord.

Posebne pozornosti bo deleženih šest masajskih vojščakov iz Tanzanije, ki se prvič udeležujejo londonskega maratona. To bo kulturni šok za obe strani. Tekli bodo v svojih tradicionalnih oblačilih, neoboroženi, v čevljih, narejenih iz avtomobilskih plaščev. Med tekom, s katerim zbirajo denar za pridobitev zdrave pitne vode za svojo odročno vas Elaui, pa bodo tudi peli.

Masajski vojščaki bodo med tekom tudi peli. © AFP

Napotki za tek med nesrečnimi ljudmi
Pred prihodom v London jim je dobrodelna organizacija Greenforce, ki deluje na njihovem območju, izročila štiri strani dolga "kulturna navodila", ki od njih zahtevajo, naj si oblečejo spodnjice, ker je njihova nenošnja protizakonita, naj ne urinirajo v javnosti in naj ne lovijo krav in ovc, če jih bodo videli med tekom. Pa to še ni vse. V navodilih tudi piše: "Čeprav so nekateri lokalci videti, kot bi imeli zamrznjene obraze, so zelo prijateljski ljudje. Namrščeni so zato, ker imajo službe, ki jih ne marajo in so zato nesrečni." Če se jim bodo zdeli lokalci trčeni in drugačni, to ne pomeni, da je z njimi kaj narobe. Takšni so, ker so pijani, jih obveščajo navodila o vedenju in ravnanju med obiskom v Londonu.

Še kaj? Če na drugih ljudeh vidijo nakit, ki jim je všeč, to ne pomeni, da si ga lahko prilastijo.

Dvojni kulturni šok
Zanimiva navodila. Vsaj deloma bi jih lahko dali tudi mnogim lokalcem, ki se ga ob vikendih napijejo in urinirajo v javnosti. Pa tudi tistim, ki si prilaščajo nakit drugih.

Glede spodnjic pa – nisem vedel, da je njihova nenošnja nezakonita. Tega prav zagotovo ne ve niti kar nekaj slavnih Britank, ki se v javnosti rade pojavijo brez njih. Zna biti, da bosta obe strani, masajska in britanska, doživeli kulturni šok.