V Severni Karolini si bosta kandidata sorazmerno glede na volilni izid razdelila 115 delegatskih glasov za strankarsko konvencijo konec avgusta v Denverju, kjer bodo delegati uradno potrdili zmagovalca. V Indiani je na voljo 72 delegatskih glasov. Do konca volitev in strankarskih zborovanj je na vrsti še pet zveznih držav in Portoriko, zadnje volitve pa bodo 3. junija v Montani in Južni Dakoti.

Senator iz Illinoisa Barack Obama, ki je v soboto slavil na otoku Guam, kjer sta si s Hillary Clinton razdelila po dva delegatska glasova, vodi s 1742,5 delegatskega glasu proti 1607,5 glasu za Clintonovo. Za zmago je treba zbrati 2025 delegatskih glasov, kar z volitvami in strankarskimi zborovanji ne bo uspelo nobenemu. Odločilnega pomena bodo glasovi nekaj manj kot 300 od skupno 800 tako imenovanih superdelegatov, ki se doslej še niso odločili, koga bodo podprli. Gre za strankarske voditelje in izvoljene predstavnike, kot so kongresniki in guvernerji.

Kruta, a resnična matematika
Neusmiljena matematika tudi kaže, da Clintonova Obame ne more več ujeti po številu delegatskih glasov, osvojenih z volitvami in strankarskimi zborovanji. Njena edina možnost za zmago je, da prepriča veliko večino preostalih superdelegatov. Ankete kažejo, da bo v Severni Karolini zmagal Obama, čeprav je Clintonovi v dveh tednih od zmage v Pensilvaniji zaradi povezovanja Obame s protiameriškimi izjavami nekdanjega pastorja Jeremiaha Wrighta uspelo zaostanek nekoliko zmanjšati. V Indiani je tekma povsem izenačena, z nekaj več možnostmi za zmago Clintonove.

Kolikokrat Hillary še lahko obstane v demokratski nominaciji in predsedniški tekmi? © Reuters

Vprašanje davka na bencin
Obama je dejal, da gre pri McCainovem predlogu za trimesečno odpravo zveznega davka na bencin, ki ga je nemudoma podprla Clintonova, za tipično washingtonsko sprenevedanje in zavajanje volivcev. Obama je prepričan, da s tem problema visokih cen bencina ne bodo rešili, saj bi posameznik v najboljšem primeru v treh mesecih privarčeval 28 dolarjev, kar sicer menijo tudi ameriški ekonomisti, obenem pa bodo odvzeli denar, potreben za obnovo in vzdrževanje infrastrukture.

McCain je pred dnevi dejal, da bi lahko ljudje s tem denarjem kupili otrokom kakšen učbenik več pred začetkom šolskega leta. Clintonova je zatrdila, da se njen predlog razlikuje od McCainovega, saj senator iz Arizone ne predlaga zapolnitve proračunske luknje z odpravo davka. Sama predlaga, da bi za naftna podjetja povišali davek na dobiček, kar se sicer pred volitvami lepo sliši, vendar ima po mnenju poznavalcev toliko možnosti za potrditev kot umik ameriške vojske iz Iraka še v času mandata predsednika Georgea Busha .