Z današnjim dnem začenja veljati pariški sporazum, prvi globalni dogovor, namenjen boju proti podnebnim spremembam, ki ga je do sedaj podpisalo 192 držav. 

Države so v sporazumu opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Revija Science je medtem objavila novo študijo, v kateri so raziskovali, kako bo rast temperatur za 1,5 stopinje Celzija spremenil mediteransko območje. 

Analiza štirih klimatskih scenarijev

Klimatologa Joel Guiot in Wolfgang Cramer trdita, da se bosta Sevilia in Lizbona, mesti z mediteransk klimo s toplim poletjem in milimi zimami, konec stoletja, če se bo trend segrevanja nadaljeval, stali sredi puščave.  Foto: Profimedia Južna Španija

Analizirala sta štiri različne klimatske modele, glede na različne scenarije emisije ogljikovega dioksida, od tega, da bi se segrevanje nadaljevalo z današnjim tempom, do zadrževanja temperaturnih sprememb pod 1,5 stopinjami Celzija. Po najslabšem scenariju bi lahko temperatura do konca 2100 globalno narasla za pet stopinj Celzija, kar bi pomenilo širjenje puščav na sever vzdolž južne Španije in Sicilije. Mediteranska vegetacija bi medtem nadomestila gozdove listavcev. 

Sredozemlje je bolj občutljivo

"Mediteran je zelo občutljiv na klimatske spremembe, morda bolj kot druga področja sveta," je za britanski The Guardian povedal Joel Guiot iz Nacionalnega centra za znanstvena raziskovanja v Franciji. "Glavno sporočilo je, da je dvig temperature potrebno zadržati pod 1,5 stopinjami Celzija."

Klimatolog Ivica Vilibić z Inštituta za oceane in ribištvo v Splitu je za hrvaški Jutarnji list povedal, da je Sredozemlje v regionalnih klimatskim modelih definirano kot "hot-spot". "Na področju večjega dela Sredozemlja, z izjemo najbolj severnih krajev, se predvideva višja rast temperatur od povprečja z istočasnim zmanjšanjem količine padavin, še posebej v poletnih mesecih in jeseni." 

Jadran ima srečo, da je bogat z vodami

"Po teh scenarijih se največ težav pričakuje poleti, saj pomenijo višje temperature večjo izgubo vlage na kopnem, pri čemer padavin, ki bi to vlago nadomestile, ne bo," je za časnik še dejal Vilibić. "Kjer bo padavin lokalno več, bodo kratkotrajne in intenzivne, zato bodo povzročale erozijo tal in s tem težave v ekosistemih na kopnem."  Foto: Shutterstock Jadranska magistrala

Na Jadranu imamo sicer po njegovem mnenju srečo, da se zajeda globoko na sever, zato bodo učinki globalnega segrevanja v primerjavi s preostalim Sredozemljem na tem področju nekoliko manjši. Segrevanje se bo bolj poznalo na jugu in manj na severu Jadrana. "Druga sreča je, da je obalno področje Hrvaške, če upoštevamo celo leto, bogato z vodami," je povedal in dodal, da je zato možna redistribucija vode iz zimskih mesecev v poletne. Na območju Španije so te možnosti bistveno manjše, zato bodo klimatski vplivi segrevanja tam večji.

dezurni@zurnal24.si