V pismu vodstvu institucij v Bruslju ta korak utemeljuje z napredkom države v pristopnih pogajanjih in potrebo po močnem političnem signalu podpore. "Očitno je, da pristopnega procesa spričo neštetih ovir in političnih kompleksnosti procesa ratifikacije ne bomo mogli končati v kratkem," je v pismu predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in ciprskemu predsedniku Nikosu Hristodulidesu kot predsedujočemu Svetu EU zapisal Friedrich Merz.

Kot je dodal, zato predlaga politično rešitev, ki bi Ukrajino takoj pripeljala bližje Evropski uniji in njenim institucijam. Poseben status za državo bi predstavljal močan političen signal, ki ga "Ukrajina ter njeni državljani v boju proti ruski agresiji nujno potrebujejo", je zapisal v pismu, v katerega so imele vpogled tuje tiskovne agencije.

Kaj bi prinašal status pridružene članice?

Kot piše Merz, bi status pridružene članice Ukrajini, ki je kandidatka za članstvo od leta 2022, omogočal sodelovanje na zasedanjih Evropskega sveta in Sveta EU, a brez glasovalnih pravic.

Podobno bi lahko predstavnik Kijeva brez dodelitve posebnega področja sedel tudi v Evropski komisiji. Pridružene člane bi Ukrajina imela tudi v Evropskem parlamentu, kjer sicer prav tako ne bi mogli glasovati. Tudi pri vprašanju prevzemanja evropskega prava, dostopu do programov EU in proračunskih sredstev se Merz zavzema za postopen pristop.

Del njegovega predloga je vezan tudi na področje varnosti. Ukrajina bi tako morala svojo zunanjo in varnostno politiko v celoti uskladiti z EU, države članice pa bi se morale z namenom varnostnih jamstev politično zavezati, da tudi za Ukrajino velja člen 42.7 pogodbe o EU, ki govori o pomoči drugih držav članic posamezni državi v primeru napada.

Poziv k hitremu odprtju pogajanj

Merz vztraja, da še vedno želi, da Ukrajina na koncu postane polnopravna članica EU, in poziva k hitremu odprtju vseh pogajalskih poglavij. Dodaja še, da bi status, ki ga predlaga, močno presegal obstoječi pridružitveni sporazum z Ukrajino, ki ga je ta z EU podpisala leta 2014, in še pospešil pristopni proces.

Predlog predvideva tudi uveljavitev posebnega mehanizma, če bi Ukrajina kršila temeljne vrednote EU ali močno nazadovala pri pogajanjih.

"Inovativne rešitve" za ostale kandidatke

Za preostale države kandidatke, kot so Albanije, Črna gora in Moldavija, Merz medtem predlaga "inovativne rešitve", s katerimi bi pospešili njihove pristopne procese. Po njegovem mnenju so možni neke vrste vmesni koraki na poti do članstva, kot je olajšan dostop do skupnega trga, tesnejša vpetost v proces odločanja institucij EU in status opazovalk v določenih telesih unije, vsebino pisma povzema nemška tiskovna agencija dpa.

dezurni@styria-media.si