Predvolilna kampanja za sestavo šestega hrvaškega sabora od osamosvojitve države se bo uradno
začela 3. novembra. Potekala bo tri tedne in se zaradi volilnega molka končala 24 ur pred
volitvami.
Hrvaška je razdeljena na deset volilnih enot, v vsaki pa polnoletni državljani volijo največ 14 kandidatov s kandidatnih list po proporcionalni D'Hondtovi volilni metodi. Za vstop v sabor mora vsaka lista kandidatov dobiti podporo najmanj petih odstotkov veljavnih glasov volivcev.
Posebno, enajsto volilno enoto, tvorijo hrvaški državljani v tujini, ki prav tako volijo svoje predstavnike v sabor. Število poslancev iz diaspore je odvisno od udeležbe volivcev na temelju tako imenovane fiksne kvote. Z drugimi besedami, če je povprečje za en poslanski mandat na Hrvaškem 25.000 glasov, je treba toliko zbrati tudi na voliščih v tujini, da bi dobili pravico do enega poslanskega mesta. Hrvati v tujini bodo lahko volili 24. in 25. novembra.
Manjšine na Hrvaškem, ki so prav tako v posebni, dvanajsti volilni enoti, ki obsega celotno ozemlje države, imajo pravico do osmih poslanskih mest. Med njimi največ poslancev volijo pripadniki srbske manjšine, in sicer tri, medtem ko je slovenska manjšina v skupini z ostalimi manjšinami z območja nekdanje Jugoslavije – albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko, ki imajo skupaj pravico do enega poslanskega mesta.
Ustava določa tudi, da mora nov sklic sabora ustanovno sejo sklicati največ 20 dni po volitvah, kar letos pomeni najpozneje do 15. decembra. Vlada premierja Iva Sanaderja je sicer že napovedala, da bo tudi po razpisu parlamentarnih volitev delo nadaljevala kot tehnična vlada in da bo imela seje vsak teden do oblikovanja povolilne, sicer desete hrvaške vlade od leta 1990.