Nesreča je zaznamovala vso Evropo, milijonom ljudi, predvsem v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, pa uničila življenja. Nesreča se je zgodila, ko je pred 22 leti zgodaj zjutraj med izvajanjem varnostnega preizkusa eksplodiral četrti černobilski reaktor. Samo v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji je bilo zaradi černobilske kalvarije onesnaženih več kot 145.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kjer posledice še vedno čuti pet milijonov ljudi. Posledice silovitega jedrskega udara pa so takrat občutili tudi na Finskem, Norveškem, Švedskem, v takratni Jugoslaviji, Romuniji, Avstriji, Nemčiji in na Poljskem.

Bolezni in smrt
Kot je v poročilu iz leta 2005 ugotovil tako imenovani Černobilski forum, skupina, sestavljena iz predstavnikov osmih agencij ZN pod vodstvom IAEA ter ruske, beloruske in ukrajinske vlade, je zaradi neposredne izpostavljenosti sevanju doslej umrlo 50 ljudi. To so bili večinoma reševalci, ki so posredovali takoj, med nesrečo in po njej, in so večinoma umrli v mesecih po dogodku, nekateri pa tudi pozneje. Posredno zaradi posledic eksplozije naj bi po nekaterih podatkih umrlo od 2500 do 15.000 ljudi, medtem ko naj bi bila po zatrjevanjih okoljevarstvenikov ta številka celo nekajkrat višja.

Poleg tega so med letoma 1992 in 2002 odkrili 4000 primerov raka ščitnice, večinoma pri tistih, ki so bili v času nesreče otroci ali najstniki. Številni so bili primeri obolenj za levkemijo, bolezni srca in ožilja, psihosomatskih in drugih bolezni, ki jih je mogoče pripisati nesreči. Jedrsko centralo v Černobilu so dokončno zaprli decembra 2000, še vedno pa ostaja problem obnove sarkofaga, ki pokriva uničeni četrti reaktor.

Nesrečo priznali po treh dneh
Nesrečo je šele po treh dneh uradna Moskva priznala zaradi pritiskov Švedske, ki je zaznala prisotnost radioaktivnega prahu iz smeri Sovjetske zveze. Zaradi katastrofe se je moralo preseliti na stotisoče ljudi, uničena pa so bila mnoga področja, ki so veljala za ena od najrodovitnejših na stari celini. Po nekaterih podatkih naj bi se ob nesreči sprostilo do 400-krat več radioaktivnega sevanja kot pri jedrski bombi, ki so jo odvrgli nad Hirošimo.