S tem je Mušaraf (ki je oblast v tej tesni zaveznici ZDA v boju proti terorizmu prevzel z državnim udarom leta 1999, nato pa si jo je legaliziral na volitvah leta 2002) izpolnil osnovno zahtevo opozicije. Njeni voditelji, med njimi ima največjo veljavo nekdanja premierka Benazir Bhutto, ki trenutno še živi v izgnanstvu, so namreč Mušarafu postavili pogoj, da ga bodo podprli le, če se odpove vojaški oblasti.

Pervez Mušaraf

Po nekaterih javnomnenjskih anketah uživa manj podpore kot vodja Al Kaide Osama bin Laden.

Brez podpore Bhuttine Ljudske stranke 64-letni Mušaraf ne bi imel dovolj elektorskih glasov in s tem ne bi dobil novega petletnega mandata. Predsednika države volijo elektorji, sestavljeni iz vrst senata, narodne skupščine in skupščin posameznih provinc. Splošne volitve bodo še letos, strankam, ki podpirajo Mušarafa, pa ne kaže dobro, saj je Mušarafu podpora v javnosti v zadnjih mesecih strmo padala zaradi naraščujočega islamskega ekstremizma v državi in nekaterih njegovih potez, uperjenih proti sodni veji oblasti ter svobodi izražanja javnega mnenja. Avgusta je bil Pakistan tako celo na robu uvedbe izrednih razmer. Prav zato je podpora opozicije ključnega pomena.

Dogajanje v državi je izrednega pomena za regijo, saj je Pakistan jedrska sila, obenem pa je eden od najtesnejših zaveznikov Zahoda v boju proti talibanom in Al Kaidi v sosednjem Afganistanu.