Romarji, oblečeni v bela oblačila, so se peš ali z avtobusi odpravili proti Mini, ki je kakih pet kilometrov oddaljena od Meke, in tako posnemali pot, ki jo je pred okoli 1400 leti opravil prerok Mohamed. Romarji bodo dan v Mini preživeli v molitvi, noč pa prespali v šotorih, nato pa se bodo odpravili k vznožju gore Arafat, kjer naj bi Mohamed po prepričanju muslimanov prejel zadnje poglavje islamske svete knjige Koran. Vrhunec dogajanj ob hadžu bo v torek, ko bodo romarji na gori Arafat molili in prosili za milost in odpuščanje.

Med romarji tudi Ahmadinedžad
Med romarji je letos tudi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, prvi predsednik islamske republike, ki se udeležuje hadža. Ostalim romarjem se bo pridružil pri vrsti verskih običajev. Z navzočnostjo na hadžu naj bi Ahmadinedžad pomagal omiliti napetosti, ki se pojavljajo v odnosih med šiitskim Iranom in sunitsko Savdsko Arabijo.

Romanja v Meki se je letos udeležil tudi iranski predsednik Ahmadinedžad. © AFP

Romanje v Meko, ki se bo sklenilo v petek, je eden od petih stebrov muslimanske vere. Islamska sveta knjiga Koran predpisuje, da mora vsak musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom zagovarjati pred Alahom za svoja dejanja. Ob romanju so savdske oblasti tudi letos močno poostrile varnostne ukrepe, saj si želijo preprečiti številne smrtne žrtve, ki so v preteklosti velikokrat zaznamovale hadž. Leta 2006 je tako v paniki ob tradicionalnem kamenjanju hudiča umrlo 364 ljudi.