Obglavljenje, obešenje, kamenjanje, smrtonosna injekcija, streljanje, plinska celica – to je nekaj načinov, kako v različnih državah po svetu izvršujejo smrtno kazen. V Iranu ena od oblik poteka tako, da obsojenca prisilijo, da skoči sam s pečine ali katere druge višine. V Sudanu lahko obsojenemu na smrt določijo, da umre enako, kot je umrla njegova žrtev.

Več podatkov o smrtni kazni si oglejte v grafiki na tej povezavi.

"Kruta, nečloveška, ponižujoča"

Danes je svetovni dan boja proti smrtni kazni. Kot so nam pojasnili na Amnesty Internationalu (AI) Slovenija, za letos statistike še nimajo, lani pa so po njihovih podatkih v 21 državah po svetu usmrtili najmanj 682 ljudi (iz teh podatkov je izvzeta Kitajska).

Lani je bilo na novo izrečenih nekaj več kot 1.700 smrtnih kazni, kar je 200 manj kot predlani. Največ usmrtitev je bilo na Kitajskem, v Iranu, Iraku, Savdski Arabiji, ZDA in Jemnu. 

"Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen krši pravico do življenja in je končna kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja," so poudarili pri organizaciji.

Smrtna kazen ne pomeni manj kriminala

Število držav, ki še dovoljujejo tako obliko kazni, se sicer zmanjšuje – od leta 2003 jo odpravita povprečno dve državi na leto. "Prepričljivih dokazov, da izvrševanje smrtne kazni vpliva na število kriminalnih dejanj, ni," navajajo pri AI Slovenije. K zmanjšanju števila kriminalnih dejanj po njihovem mnenju prispevajo učinkovita policija in pravni kazenski sistem skupaj z boljšim izobraževanjem in visoko zaposlenostjo.

Pri AI se proti smrtni kazni bojujejo z lobiranjem v posameznih državah, ki jo še poznajo, in tudi pri mednarodni skupnosti. Ljudi poskušajo mobilizirati s peticijami in drugimi oblikami pritiskov: "Proti smrtni kazni se bojujemo tudi na ravni ozaveščanja in izobraževanja o človekovih pravicah."