V preteklih dneh so preiskovalci v kraj Tuam na zahodu Irske pripeljali več kopačev in bagrov, kjer so začeli prekopavati travnato površino poleg otroškega vrtca v stanovanjskem naselju. Po poročanju BBC-ja imajo irski preiskovalci dokaze, da se na tem območju nahajajo posmrtni ostanki 796 dojenčkov in otrok, ki so umrli v sumljivih okoliščinah med letoma 1925 in 1961, nato pa bili skrivaj pokopani – brez zapisov o smrti ali grobovih. Na tem mestu je takrat stal dom Svete Marije, cerkvena ustanova, kjer so zatočišče našle tisoče žensk in otrok, večinoma izobčenih iz družbe, ker so zanosile izven zakona.
Dom je bil nekakšna “varna hiša” za matere in otroke, preživeli pa so pričali o grozljivem trpljenju. Ženske so bile po porodu ločene od svojih otrok in mnoge otrok nikoli več niso videle – nekatere so dali v posvojitev, drugi pa so umrli v nepojasnjenih okoliščinah. Dom so desetletja vodile redovnice reda Bon Secours, ki so učinkovito prikrivale dogajanje znotraj doma. Obstoječi zapisi so redki – prvi dojenček, Patrick Derrane, je umrl leta 1925 pri petih mesecih, zadnja pa Mary Carty, prav tako stara pet mesecev, leta 1960.
Grozo doma je razkrila amaterska zgodovinarka Catherine Corless, ki je začela raziskovati iz osebnega zanimanja za lokalno zgodovino. Sprva je raziskovala zgodovino svoje družine, nato pa začela raziskovati dom Svete Marije. Opazila je, da so bili otroci iz doma v šoli, ki jo je tudi sama obiskovala, označeni kot 'umazani z ulice'. Bila je presenečena, da ni dobila odgovorov na svoja vprašanja – deležna je bila le opozoril, naj ne raziskuje naprej. Nato jo je oskrbnik pokopališča odpeljal na nekdanje območje doma in ji pokazal majhno svetišče z Marijinim kipom. Povedal ji je, da sta se sredi 70. let tam igrala dva dečka, ki sta skozi razpoko v betonski plošči videla množico kosti v jami. Primer so prijavili policiji, a je bila jama zakopana in zgodba pozabljena.
Catherine se ni ustavila, nadaljevala je z raziskovanjem starih kart mesta in odkrila, da je na tem mestu nekoč stala kanalizacijska jama, opuščena že leta 1937 – torej prazna in idealna za skrivni grob. V matičnem uradu je zaprosila za seznam otrok, umrlih v domu, in dobila šokanten odgovor: 796 imen. Vsi dokazi so začeli kazati na to, kdo je pokopan pod Marijinim kipom.
Ko so leta 2014 njena odkritja prišla v mednarodne medije, se je v mestu pojavilo veliko nezadovoljstvo in odpor do raziskovanja. A nato se je oglasila Mary Moriarty, ki je v 70. letih živela v bližini doma. Spomnila se je dečka, ki je prišel k njej z lobanjo na palici. Odpeljal jo je do grmovja, kjer je padla v odprtino. V jami je, v svetlobi, ki je prihajala od zgoraj, zagledala majhne svežnje, zavite v že strohnele tkanine – zložene eden na drugega, od tal do stropa. Na vprašanje novinarja, koliko jih je bilo, je odgovorila: 'Stotine.'
Mary so izvlekli iz jame. Dolgo ni razumela, kaj je videla – dokler ni v porodnišnici v Tuamu rodila otroka, ki so ji ga redovnice prinesle zavitega v enak sveženj kot tiste v jami. Takrat se ji je posvetilo: Videla je trupla dojenčkov. Catherine je nadaljevala z vztrajanjem in leta 2017 so končno potrdili njene navedbe. Irska vladna preiskava je potrdila, da so v jami našli znatne količine človeških ostankov. Poskusna izkopavanja so razkrila majhne kosti, kar kaže, da so bile žrtve stare od 35 tednov do dveh ali treh let.
Ugotovitve so pritegnile pozornost tudi 50-letne Anne Corrigan, ki je do leta 2012 verjela, da je edini otrok svoje matere. Nato je izvedela, da je njena mati v domu Svete Marije rodila še dva dečka – Johna (1946) in Williama (1950). Za Williama ni našla mrliškega lista, za Johna pa je bilo zapisano, da je umrl pri 16 mesecih zaradi prirojene bolezni. V 'odpustni knjigi' je pisalo, da je William umrl leta 1951, vendar ni znano, kje je pokopan. Anne je ustanovila društvo, ki združuje preživele in svojce otrok iz doma, poroča BBC.
Zdaj se na območju doma začenjajo izkopavanja. Ocenjujejo, da bodo trajala približno dve leti, preiskovalci se zavedajo, da bo to izjemno težek in zahteven proces.
Evo pa se je javil še eden bolnik iz Polja , ki za svojo bolezen ne ve !
Naj samo povem, da so po vojni pobite mame in otroke kurili v Talumu, Cinkarni in v vseh zaplenjenih podjetjih …
Pobite otroke iz Petrička so dali kam? v peč?