Na ulice se je odpravilo večdesettisoč žensk in nebinarnih ljudi, med njimi je tudi mnogo učiteljic, vzgojiteljic in zaposlenih v ribiški industriji. Zaradi stavke je tako velik del javnega življenja v državi ustavljen. Prostestnice opozarjajo na razlike v plačilu med spoloma in na razširjeno nasilje na podlagi spola.

Premierka: "S tem izkazujem solidarnost"

Stavke se udeležuje tudi premierka Katrín Jakobsdottir, tudi njen kabinet je danes prekinil delo. "S tem predvsem izkazujem solidarnost z Islandkami," je povedala predsednica vlade. 

Stavka poteka pod sloganom "Temu pravite enakost?", ženske in nebinarne osebe pa danes ne bodo opravljale nobenega plačanega ali neplačanega dela, vključno z domačimi opravili in tako opozorile na njihov pomen v družbi. 

Gre za prvo celodnevno stavka Islandk po letu 1975. Takrat je 90 odstotkov žensk zavrnilo delo in zahtevalo prost dan za ženske, kar je privedlo do ključnih sprememb, vključno s prvo izvoljeno predsednico države na svetu. Organizatorji stavke pa opozarjajo, da temeljna zahteva po enakovrednem vrednotenju ženskega dela tudi po tem času ostaja neizpolnjena.

Raj za enakost emd spoloma?

Islandija sicer velja za vodilno državo na področju enakosti spolov vendar Islandke v nekaterih poklicih še vedno zaslužijo 21 odstotkov manj kot moški. Organizatorji stavke prav tako opozarjajo, da so dela tradicionalno povezana z ženskami, kot sta čiščenje in nega, še vedno podcenjena in slabo plačana.

"O nas in Islandiji se govori, kot da smo raj za enakost," pravi Freyja Steingrimsdottir, ena od organizatork stavke. "Toda raj za enakost ne bi smel imeti 21-odstotne plačne vrzeli in 40 odstotkov žensk, ki v življenju doživijo spolno nasilje ali nasilje na podlagi spola. To ni tisto, za kar si ženske po vsem svetu prizadevajo. Islandija ima svetovni ugled na tem področju, zato je odgovorna, da poskrbi, da izpolni ta pričakovanja," opozarja.