Danska je danes sporočila, da bo porabila 14,6 milijarde danskih kron (približno 2,05 milijarde ameriških dolarjev) za okrepitev svoje vojaške prisotnosti na Arktiki. Gre za reakcijo na ponovno zanimanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije, delno avtonomnega danskega ozemlja.

Ta mesec je Trump dejal, da je Grenlandija ključnega pomena za varnost ZDA in predlagal, naj se Danska odreče nadzoru nad strateško pomembnim arktičnim otokom. Po več kot desetletju drastičnih rezov obrambnih izdatkov je Danska lani namenila 190 milijard danskih kron (26 milijard ameriških dolarjev) za vojsko v obdobju 10 let, od tega je bil del zdaj dodeljen Grenlandiji.

Svet Grenlandija spet v središču pozornosti, to pravi EU

Danska, čeprav je odgovorna za varnost in obrambo Grenlandije, ima omejene vojaške zmogljivosti na ogromnem otoku, ki ga mnogi obravnavajo kot nekakšno "varnostno črno luknjo".

Trenutne zmogljivosti Danske vključujejo štiri zastarele inšpekcijske ladje, nadzorno letalo Challenger in 12 patrulj s pasjo vprego, ki imajo nalogo nadzorovati območje, ki je štirikrat večje od Francije.

Dogovor, ki so ga danes sprejeli Danci, pa vključuje financiranje treh novih plovil arktične mornarice, podvojitev števila načrtovanih brezpilotnih letal dolgega dosega na štiri, kot tudi satelitski nadzor, je na tiskovni konferenci povedal obrambni minister Troels Lund Poulsen. Politične stranke so se dogovorile, da bodo Arktiki namenile več denarja v dogovoru, ki bo razkrit v prvi polovici leta. Ameriška vojska je sicer stalno prisotna v bazi Pituffik na severozahodu Grenlandije, ki je strateška lokacija za njen sistem zgodnjega opozarjanja na balistične izstrelke, saj preko otoka poteka najkrajša pot iz Evrope v Severno Ameriko.

dezurni@styria-media.si