Najhujši napadi Al Kaide

Foto: Žurnal24 Madrid, teroristični napad, 11. marec 2004 Foto: Žurnal24 (Foto: EPA) Foto: Žurnal24 teroristični napad, London, 7. julij 2005 Foto: Žurnal24 teroristični napad, London, 7. julij 2005 Foto: Žurnal24 teroristični napad, London, 7. julij 2005 Foto: Žurnal24 teroristični napad, London, 7. julij 2005 Foto: Žurnal24 teroristični napad, London, 7. julij 2005 Foto: Žurnal24 Madrid, teroristični napad, 11. marec 2004 Foto: Žurnal24 Madrid, teroristični napad, 11. marec 2004 Foto: Žurnal24 Madrid, teroristični napad, 11. marec 2004 Foto: Žurnal24 9/11, arhivski posnetki, napad, teroristični napad, WTC, dvojčka, kolaps Foto: Žurnal24 9/11, arhivski posnetki, napad, teroristični napad, WTC, dvojčka, kolaps Foto: Žurnal24 9/11, arhivski posnetki, napad, teroristični napad, WTC, dvojčka, kolaps Foto: Žurnal24 9/11, arhivski posnetki, napad, teroristični napad, WTC, dvojčka, kolaps Foto: Žurnal24 9/11, arhivski posnetki, napad, teroristični napad, WTC, dvojčka, kolaps Foto: Žurnal24 9/11, arhivski posnetki, napad, teroristični napad, WTC, dvojčka, kolaps Foto: Žurnal24
Teroristična mreža Al Kaida, katere vodjo Osamo bin Ladna so v noči na ponedeljek ubili v Pakistanu, je odgovorna za niz terorističnih napadov po svetu. Sledi nekaj njenih najbolj krvavih napadov.
Oglej si celoten članek

26. februarja 1993: V podtaknjeni bombi v Svetovnem trgovinskem centru v New Yorku je bilo ubitih šest ljudi, tisoč je bilo ranjenih.

13. novembra 1995: V eksploziji avtomobila bombe pred stavbo savdske narodne garde v Rijadu, kjer so delali ameriški vojaški svetovalci, je bilo ubitih pet ameriških vojakov in dva Indijca, več kot 60 ljudi je bilo ranjenih.

V GALERIJI SI OGLEJTE POSNETKE NAPADOV IZ NEW YORKA, LONDONA IN MADRIDA.

25. junija 1996: Na vhodu v ameriško oporišče blizu mesta Daran v Savdski Arabiji je eksplodiral tovornjak z dvema tonama eksploziva. Pri tem je umrlo 19 ljudi, vsi iz ZDA, ranjenih je bilo 386 ljudi.

7. avgusta 1998: V bližini ameriških veleposlaništev v Nairobiju (Kenija) in Dar es Salaamu (Tanzanija) sta ob istem času eksplodirala avtomobila bombi. Ubitih je bilo 224 ljudi, od tega 12 Američanov, ranjenih pa je bilo več tisoč ljudi.

12. oktobra 2000: V napadu na ameriški rušilec USS Cole je bilo v pristanišču Aden v Jemnu ubitih 17 ameriških marincev.

Teroristično mrežo Al Kaida so na obmejnem območju med Pakistanom in Afganistanom ustanovili konec 80. let prejšnjega stoletja.

Njeni člani so bili takrat usmerjeni predvsem na boj proti sovjetski zasedbi Afganistana, kasneje pa se je baza Al Kaide usmerila v boj za islamsko svetovno ureditev. Njeni člani naj bi bili dejavni v več kot sto državah.

Po napadih 11. septembra 2001 v ZDA so Al Kaidine celice med drugim odkrili v Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji in drugih državah.

Natančno število Al Kaidinih borcev ni znano, ZDA pa ocenjujejo, da naj bi jih bilo več tisoč. Samo v Afganistanu naj bi se izurilo več kot 5000 teroristov.

Po vojaških napadih v Afganistanu in Pakistanu, ki so Al Kaido organizacijsko oslabili, se je Al Kaida zatekla k "strategiji 1000 korakov"; s pomočjo številnih, manjših akcij naj bi zaposlila zahodne varnostne sile.

Ena od tovrstnih akcij je bila lani, ko so v nekatere zahodne države pošiljali pakete bombe.

11. septembra 2001: Teroristi Al Kaide so ugrabili štiri ameriška potniška letala s skupno 266 ljudmi na krovu ter se s tremi zaleteli v Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu. Četrto ugrabljeno letalo se je zrušilo v Pensilvaniji. V tem doslej najhujšem terorističnem napadu v zgodovini je bilo ubitih okoli 3000 ljudi.

11. aprila 2002: V samomorilskem napadu na sinagogo v tunizijski Džerbi je bilo ubitih 21, ljudi, med njimi 14 Nemcev.

12. oktobra 2002: V napadu z avtomobilom bombo na diskoteko na indonezijskem Baliju sta bila ubita 202 človeka, med njimi številni tuji turisti. Odgovornost za napad je prevzela teroristična mreža Džamaja Islamija, ki se zgleduje po Al Kaidi.

12. maja 2003: V trojnem samomorilskem napadu na stanovanjsko četrt v Rijadu je bilo ubitih 35 ljudi, med njimi devet Američanov.

16. maja 2003: V petih skoraj hkratnih samomorilskih napadih na restavracije, hotele in judovske cilje po Maroku je bilo ubitih 45 ljudi, med njimi 12 samomorilcev.

15. in 20. novembra 2003: V štirih samomorilskih napadih z avtomobili bombami na dve sinagogi, britanski konzulat in britansko banko HSBC v Istanbulu je bilo ubitih 63 ljudi.

2. maja 2004: V nizu napadov na sveta šiitska mesta v Bagdadu in Karbali je bilo ubitih skoraj 180 ljudi.

11. marca 2004: V napadih na vlake na treh železniških postajah v Madridu je bilo ubitih 191 ljudi in 2000 ranjenih.

7. julija 2005: V štirih samomorilskih napadih na londonsko podzemno železnico in avtobuse je bilo ubitih 56 ljudi, med njimi štirje napadalci.

23. julija 2005: V nizu samomorilskih napadov v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk je bilo ubitih 68 ljudi.

9. novembra 2005: v trojnem samomorilskem napadu na hotele v jordanskem Amanu je bilo ubitih 60 ljudi.

24. aprila 2006: V trojnem napadu v egiptovskem letovišču Dahab je bilo ubitih 20 in 90 ranjenih ljudi.

14. avgusta 2007: V štirih napadih v iraški pokrajini Ninive na severu države je bilo ubitih več kot 400 ljudi.

11. decembra 2007: V dveh samomorilskih napadih v Alžiru je bilo ubitih 41 ljudi, med njimi 17 delavcev ZN.

17. septembra 2008: V napadu z avtomobili bombami na ameriško veleposlaništvo v jemenski prestolnici Sana je bilo ubitih 16 ljudi, med njimi šest napadalcev.

20. septembra 2008: V samomorilskem napadu na hotel Marriott v pakistanskem Islamabadu je bilo ubitih 60 ljudi.

25. decembra 2009: Nigerijec Umar Faruk Abdulmutalab je poskušal razstreliti letalo med poletom iz Amsterdama v Detroit, a so mu to preprečili.

24. decembra 2010: V samomorilskem napadu na versko procesijo na severu Jemna je bilo ubitih 23 ljudi.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.