Mengele je deloval v taborišču Auschwitz v okupirani Poljski, kjer je odločal, koga bodo poslali v plinske celice. Zapornike, predvsem otroke in dvojčke, je izbiral tudi za različne medicinske poskuse, nato pa jih pošiljal v smrt.

Po vojni je tako kot številni drugi nacisti spremenil ime in s pomočjo lažne identitete na švicarskem konzulatu v italijanski Genovi dobil potovalne dokumente Rdečega križa, s katerimi je pobegnil v Južno Ameriko.

Rdeči križ je dokumente namenil tisočem ljudi po Evropi, ki so po vojni ostali brez domovine, vendar so jih pridobili tudi nacisti, ki so se želeli izogniti pregonu. Pri Rdečem križu so se za to pozneje opravičili.

Mengele je iz Evrope pobegnil leta 1949 in preostanek življenja po uradnih informacijah preživel v Južni Ameriki. Izjema naj bi bile smučarske počitnice v švicarskih Alpah leta 1956 s sinom Rolfom, kar je znano že od 80. let prejšnjega stoletja, navaja BBC.

Švicarska zgodovinarka Regula Bochsler se je vedno spraševala, ali se je Mengele v Švico vrnil še enkrat, in sicer po letu 1959, ko je bila za njim že razpisana mednarodna tiralica.

Bochsler je med raziskovanjem morebitne vloge Švice kot tranzitne države za pobegle naciste odkrila, da je avstrijska obveščevalna služba junija 1961 opozorila Švicarje, da Mengele potuje pod lažnim imenom in bi lahko bil na švicarskem ozemlju.

Njegova žena je v Zürichu medtem najela stanovanje in zaprosila za stalno prebivališče. Bochsler je dobila vpogled v dosjeje züriške policije, ki dokazujejo, da je bilo stanovanje leta 1961 pod nadzorom policije. Ta je med drugim zabeležila, da je žena vozila volkswagen v družbi neidentificiranega moškega, vprašanje pa ostaja, ali je bil to Josef Mengele.

Zgodovinarka je leta 2019 zaprosila za vpogled v dosjeje švicarske zvezne policije, v pristojnosti katere bi bila leta 1961 aretacija iskanega vojnega zločinca. Prošnjo so ji zavrnili, dokumente pa zapečatili do leta 2071.

Lani je dostop do dokumentov neuspešno poskušal pridobiti tudi zgodovinar Gerard Wettstein, ki je odločitev oblasti nato izpodbijal na sodišču. Švicarska zvezna obveščevalna služba je tedaj spremenila stališče in v izjavi ta mesec sporočila, da bodo "pritožniku omogočili dostop do dokumentov pod pogoji in zahtevami, ki še niso določeni", poroča BBC.

Mengeleja niso nikoli aretirali niti mu sodili za njegove zločine. Ko je leta 1979 umrl v Braziliji, so ga pokopali pod lažnim imenom.

V največjem in najbolj zloglasnem nacističnem taborišču Auschwitz so nacisti med letoma 1940 in 1945 pobili več kot milijon ljudi, od tega je bilo okrog 90 odstotkov Judov. Tam je bilo zaprtih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je 1331 umrlo.