Mohamada Rezo Alizamanija in Araša Rahmanipoura so usmrtili ob zori z obešanjem. Onadva in še devet protestnikov je bilo obsojenih zaradi podpihovanja vojne proti bogu (oznaka za mohareba oziroma Alahova sovražnika), poskusov rušenja oblasti in članstva v oboroženi skupini.

Ne morejo se izmotati iz krize
Gre za prvi usmrtitvi, povezani z nemiri po volitvah. Te so Iran pahnile v najglobljo notranjo krizo po islamski revoluciji leta 1979.

Na predsedniških volitvah je znova zmagal Mahmud Ahmadinedžad, njegovi nasprotniki s protikandidatom Mirom Hoseinom Musavijem na čelu so mu očitali volilne nepravilnosti, ki naj bi privedle do takega izida.

Množično sojenje
Med večdnevnimi protesti so aretirali okoli 4.000 ljudi, izbruhnilo je nasilje, umrlo je več protestnikov. Sojenje je bilo množično, ustanovili so posebna sodišča, hkrati so sodili kar 140 protestnikom. Kljub glasnosti protestnikov je obveljala beseda in trda roka stare-nove oblasti.