"Ne želim prehitro sklepati. Ampak nekaj se res dogaja, bodimo iskreni"

Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave Foto: Epa Poplave
Poplave, ki so prizadele Evropo, so brez dvoma rezultat podnebnih sprememb, je danes dejal nizozemski premier Mark Rutte.
Oglej si celoten članek

Do sedaj so zbrali že milijon evrov pomoči za prizadeta območja na jugu Nizozemske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Uničujoče poplave, ki so v zadnjih dneh prizadele zahod Nemčije, dele Belgije in Nizozemske, so terjale že več kot 150 življenj. Na Nizozemskem so utrpeli predvsem gmotno škodo in zaenkrat še niso potrdili smrtnih žrtev.

Rutte je v petek zvečer ob obisku province Limburg na jugu Nizozemske ocenil, da so h katastrofi nedvomno pripomogle podnebne spremembe. "Ne želim prehitro sklepati," je dejal. "Ampak nekaj se res dogaja, bodimo iskreni," je dodal.

Premier je še povedal, da so doslej zbrali več kot milijon evrov za sklad, ki je namenjen najbolj prizadetim območjem. Da bi preprečili nadaljnje katastrofe, pa morajo najprej dati več prostora rekam, je še prepričan Rutte.

Na Nizozemskem so že po zadnjih poplavah leta 1993 in 1995, ko so morali evakuirati 250.000 ljudi, začeli preoblikovati območja okoli rek, da ima voda več prostora. V to so investirali več kot dve milijardi evrov, projekt pa zaključili leta 2019.

Oblasti na Nizozemskem sicer ostajajo pozorne še naprej, saj narasle reke še vedno ogrožajo vasi in mesta v provinci Limburg. V zadnjih dveh dneh so evakuirali že več deset tisoč ljudi, medtem ko se gasilci, vojaki in prostovoljci borijo proti poplavam. Narasle reke, katerih gladina se še ne spušča, ogrožajo tudi trdnost jezov v bližini mest Venlo in Roermond, poroča tiskovna agencija Reuters na svoji spletni strani.

 

Številne še vedno pogrešajo

Hude poplave, ki so prizadele zahod Nemčije ter dele Belgije in Nizozemske, so terjala že najmanj 157 življenj. Po zadnjih informacijah je v Nemčiji umrlo najmanj 133 ljudi, v Belgiji pa 24. Številne še vedno pogrešajo, zaradi popuščanja jeza so morali ponoči delno evakuirati nemški kraj Wassenberg ob meji z Nizozemsko.

Foto: Epa Poplave

Po zadnjih podatkih je v deželi Porenje-Pflaško, kjer je najhuje prizadeto območje okraj Ahrweiler, umrlo najmanj 90 ljudi, so sporočili iz policije v Koblenzu. Še najmanj 43 ljudi je umrlo v sosednji deželi Severno Porenje-Vestfalija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na območju se nadaljujejo reševalne akcije. Na območju Ahrweilerja, kjer se je pred dnevi zaradi poplav zrušilo več hiš, se bojijo, da bodo potrdili še več smrtnih žrtev. Več deset ljudi še vedno pogrešajo. Zaradi težav z omrežjem in prekinjene dobave elektrike je reševanje oteženo. Policija ob tem poroča, da je v poplavah v Porenju-Pfalškem poškodovanih najmanj 618 ljudi.

Območje je danes obiskal predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier, ki je imel v enem od bolj prizadetih krajev Erftstadt novinarsko konferenco skupaj z ministrskim predsednikom Severnega Porenja-Vestfalije Arminom Laschetom. Nemško kanclerko Angelo Merkel medtem v nedeljo pričakujejo v Porenju-Pfalški.

Steinmeier se je danes zahvalil vsem, ki pomagajo pri reševanju. Pozval je, da morajo ljudje še naprej vztrajati pri nudenju pomoči.

Številnim po poplavah ni ostalo nič razen upanja, je dodal. "Ne smemo jih razočarati," je poudaril.

Laschet pa je danes opozoril, da gre za stoletno katastrofo, po kateri je naloga države, da pomaga prizadetim območjem.

Erfstadt je prizadel hud zemeljski plaz in udor zemlje, ki je uničil številne hiše. Domnevajo, da je v nesreči umrlo več ljudi, vendar razmere še niso jasne.

Zaradi poplav so morali evakuirati številne kraje. Ponoči so morali evakuirati tudi del kraja Wassenberg tik ob meji z Nizozemsko, saj je popustil jez.

Foto: Epa Poplave

Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami. 

Voda se umika

Voda se počasi v več regijah umika. V Kölnu je Ren dosegel najvišji nivo pri 8,06 metra in od takrat upada. Glede na napovedi naj bi se voda tudi drugje počasi začela umikati. Ponekod pa jim je znova uspelo vzpostaviti mobilno in električno omrežje.

Poplave so v zadnjih dneh sicer prizadele tudi Belgijo, Nizozemsko, Francijo, Švico in Luksemburg.

V Belgiji je katastrofa terjala najmanj 24 življenj. Oblasti svarijo, da bi lahko število mrtvih še naraslo. Okoli 21.000 prebivalcev ostaja brez elektrike. Se pa tudi tam počasi voda umika.

Prizadeta območja je danes obiskal belgijski premier Alexander de Croo. Na obisku sta ga med drugim spremljala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. De Croo je ob obisku izpostavil neverjetno žalost ob katastrofi, obenem pa ogromno solidarnost, ki so jo pokazali ljudje.

Na Nizozemskem so morali zaradi poplav evakuirati številne ljudi iz mesta Maastricht. V Luksemburgu pa svarijo pred ogromno škodo. Premier Xavier Bettel je že napovedal paket pomoči v višini 50 milijonov evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Evropo so pretresle podobe prizadetih območjih, zaokrožili so posnetki deroče vode, ki s seboj odnaša vse, kar je na poti, ogromnih udorov v zemlji, zemeljskih plazov, uničenih cest, podrtih hiš in ljudi na strehah, ki čakajo na reševalce.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 4

  • 07:22 20. Julij 2021.

    Seveda se dogaja... https://www.geoengineeringwatch.org/

  • 11:35 19. Julij 2021.

    Se je za zamisliti. Drava je v zgodovini dala pretok 5km3, leta 2012 pa se je pokazalo, da pretok 2,7km3 …

  • 22:29 17. Julij 2021.

    dons politiki obljubljajo, narejeno pa ne bo nič, ali pa skoraj nič. je v italiji po potresih tako kot je …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.