Na današnji dan leta 1961 so se prebivalci vzhodnega Berlina zbudili ujeti v sovjetskem območju, čez noč ločeni od svojih družin in svojcev. Berlin je bil namreč po koncu druge svetovne vojne ločen na štiri območja, in sicer na ameriško-britansko-francosko in sovjetsko. Od 50. let  do leta 1961 je iz represivnega sovjetskega dela na zahodno stran prebegnilo skoraj 2,5 milijona vzhodnonemških državljanov,  zato so se oblasti Nemške demokratične republike temu odločile narediti konec.

V največji tajnosti so angažirale več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov, ki so v noči na 13. avgust 1961 postavili kontrolne točke in ovire z bodečo žico in tako utrdili delitev hladne vojne v Evropi. Točke je sčasoma zamenjal 154 kilometrov dolg betonski zid, ki je postal tudi simbol evropske delitve na vzhod in zahod. Zid je padel 9. novembra 1989.

Številne žrtve prebegov
Po najnovejših podatkih naj bi bilo med leti 1961 in do padca zidu leta 1989 v poskusu prečkanja zidu ubitih ali pa se je ubilo vsaj 136 ljudi, od tega je bilo 98 vzhodnih Nemcev. Večino od teh so ubili stražarji, natančno število vseh žrtev pa še ni znano. Večini sojenim stražarjem ni bila prisojena nobena kazen. Med drugim naj bi med prečkanjem, po večini zaradi srčnega infarkta, umrlo še 251 ljudi. Kljub temu je do padca zidu uspelo prebežati okoli pet tisočim ljudem.