Na tisoče migrantov trenutno po nevarni atlantski poti dosega španski arhipelag. Še posebej hudo je na majhnem otoku El Hierro, kamor je v prvih desetih dneh novembra po podatkih predsednika regionalne vlade Fernanda Clavija prispelo okoli 7500 ljudi. Na otoku sicer živi le približno 11.400 prebivalcev. Španska centralna vlada je zdaj uradno razglasila izredne migracijske razmere na Kanarskih otokih in odobrila večmilijonski paket pomoči.
V središču krize je pristanišče La Restinga na jugu otoka El Hierro. Majhna ribiška vasica z manj kot 700 prebivalci je postala glavna točka migrantov. Tam redno pristajajo tako imenovani kajuk, prenatrpani leseni čolni, s katerimi se ljudje z zahodnoafriške obale podajajo na nevarno pot čez ocean. Lokalne oblasti in humanitarne organizacije so že zdavnaj dosegle mejo svojih zmogljivosti. Bolnišnica, policija, reševalne službe in javni prevoz komaj obvladujejo nenaden pritok ljudi.
Otoku grozi kolaps
Po kriznem sestanku več ministrstev v Madridu je vlada v torek razglasila izredne migracijske razmere. Za zagotovitev dodatnih nastanitvenih zmogljivosti ter prevoz migrantov na druge otoke in špansko celino bo namenila skupno 15,18 milijona evrov. Še milijon evrov bo prek Rdečega križa namenila zdravstveni oskrbi in začetni pomoči prispelim.
Okrepili bodo tudi varnostne in policijske sile. Na El Hierro bodo napotili dodatne prevajalce, da bi pospešili registracijo in obravnavo prošenj. Za reševanje na morju bodo na otok premestili tudi ladjo Guardamar Calíope. Tako bodo imeli Kanarski otoki na voljo tri od petih tovrstnih ladij, ki so na voljo v vsej Španiji.
Nova dinamika na nevarni atlantski poti
Tolikšen prihod je posledica več dejavnikov, poroča oe24. Po oceni španskih strokovnjakov imajo pomembno vlogo ugodnejše vremenske in morske razmere. Hkrati se odhodne točke vse bolj pomikajo proti jugu. Med pomembnejšimi izhodiščnimi državami je tako postal Senegal. Številni mladi zaradi pomanjkanja gospodarskih priložnosti v domovini ne vidijo več prihodnosti.
K povečanju števila prihodov bi lahko prispeval tudi manjši nadzor nad obalo v zahodni Afriki. Predsednik kanarske regionalne vlade je pri tem opozoril na odsotnost varnostnih sil zaradi mladinskih olimpijskih iger v Senegalu ter na politične razmere v sosednji Gambiji. Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je zato že obiskal Senegal, kjer si prizadeva za tesnejše sodelovanje in okrepljen nadzor.
Pot čez Atlantik velja za eno najnevarnejših migracijskih poti na svetu. Čolni lahko iz Senegala preplujejo tudi do 2000 kilometrov oceana. Številni so povsem prenatrpani in niso primerni za tako dolgo plovbo. Že minuli konec tedna se je ob senegalski obali zgodila nova huda nesreča čolna, v kateri je umrlo več ljudi.
Sanchez pod vse večjim političnim pritiskom
Kriza postaja vse večja preizkušnja tudi za španskega premierja Pedra Sáncheza. Konservativna opozicija vladi očita, da je izgubila nadzor nad migracijami. Vodja opozicije Alberto Núñez Feijóo zahteva odločnejšo mejno politiko. Desničarska populistična stranka Vox pa govori celo o novi invaziji.
Socialistična vlada odgovarja, da El Hierro ne sme postati zapor za migrante. Odgovornost mora po njenem mnenju prevzeti vsa Španija. Tudi Kanarski otoki zahtevajo večjo podporo Evropske unije. Predsednik regionalne vlade Clavijo želi zato na srečanju z evropskim komisarjem za notranje zadeve Magnusom Brunnerjem doseči sprejetje dodatnih ukrepov na evropski ravni.
Razsežnosti krize kažejo, kako velik izziv je to postal: samo v prvih desetih dneh novembra so na Kanarskih otokih zabeležili več kot 7000 prihodov. Za majhen otok, kot je El Hierro, je takšen pritok ljudi skoraj nemogoče obvladovati. Kljub zdaj razglašenim izrednim razmeram in nujni finančni pomoči ostaja odprto vprašanje, ali bodo dodatne zmogljivosti zadostovale za dolgoročno umiritev razmer.