Tako glede tega kot tudi glede tujcev nasploh ne namerava popustiti ˝niti za milimeter˝, je zatrdil Petzner. ˝Vprašanje dvojezičnih tabel spada, tako kot tudi vprašanje tujcev, med temelje,˝ je prepričan Petzner, ki je v imenu stranke odločno zagotovil: ˝Ostajamo pri tem, kar govorimo: zaščititi moramo svojo kulturo, ne potrebujemo nobenih mošej z minareti.˝

Populistični Haider je bil glede tujcev zelo oster. V tednih pred smrtjo je avstrijsko in tujo javnost med drugim razburil s predlogom, da bi prosilce za azil opremili z elektronskimi zapestnicami, in z vzpostavitvijo posebnega zavoda za prosilce za azil, ki so domnevno zagrešili kaznivo dejanje, na odročni planini na avstrijskem Koroškem. V Sloveniji je bil znan po nasprotovanju dvojezičnim krajevnim napisom na avstrijskem Koroškem. Ignoriral je odločitve ustavnega sodišča ter zavrnil več kompromisnih predlogov za rešitev tega problema.

Kljub temu, da očitno ostaja zvest Haiderjevi dediščini, pa Petzner hkrati poudarja, da pokojnega deželnega glavarja avstrijske Koroške in svojega predhodnika na čelu BZÖ ne bo in ga nikoli ni kopiral: ˝Nisem kot Jörg Haider. Imam svoj lasten slog, imam svojo lastno naravo in svoje lastne besede.˝ Glede ciljev BZÖ je Petzner povsem jasen: na zvezni ravni ostati nad desetimi odstotki, na deželni ravni pa biti jasna ˝številka ena˝. Za slednje bo sicer poskrbel predvsem Gerhard Dörfler, ki ga je BZÖ predlagal za novega deželnega glavarja in bo na prihajajočih deželnih volitvah ter volitvah v občinske svete nastopil kot prvi kandidat na listi BZÖ.