V knjigi z naslovom ˝Bernhard, skrivnostna zgodovina,˝ je tako med drugim zapisano, da je bil princ Bernhard član nacistične stranke do leta 1934, torej tri leta pred poroko s princeso Juliano in kasnejšo nizozemsko kraljico.

Nizozemski zgodovinar Annejet van der Zijl se pri trditvah opira na družinske dokumente, ki so shranjeni na berlinski univerzi Humboldt, kjer je princ tudi študiral.

Slednji dokazujejo, da se je Bernhard pridružil nemškemu nacionalnemu študentskemu združenju in paravojaški akciji pod orkiljem nacistične Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP).

Princ je iz stranke izstopil decembra leta 1934, ko je tudi zapustil univerzo in se zaposlil v nemškem farmacevtskem podjetju IG Farben.

˝Nikoli nisem bil nacist˝
Bernhard je sicer vedno zanikal, da bi bil član nacistične stranke, je pa nekajkrat priznal, da je za kratek čas simpatiziral z ideologijo Adolfa Hitlerja.

V enem izmed njegovih zadnjih intervjujev pred njegovo smrtjo leta 2004 je dejal: ˝Lahko prisežem na Bibliji: Nikoli nisem bil nacist.˝

Postal vojni heroj
Ko so leta 1940 Nacisti zavzeli Nizozemsko, se je takrat 28-princ, ki je že prišel na nizozemski dvor, pridružil skupini vojakov, ki so se zoprstavili nemški vojski.

Za nizozemske veterane je bil tako simbol nizozemskega upora med drugo svetovno vojno, zaradi česar so odlikovali tudi za nizozemskega vojnega heroja.