Wadephul je v današnji izjavi na radiu pozdravil pozive francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je v zadnjem času večkrat zavzel za evropsko suverenost in strateško avtonomijo.

Vendar pa je nemški minister menil, da bi morala slediti tudi dejanja. "Vsakdo, ki o tem govori, mora v svoji državi tudi tako ravnati," je dejal.

Dodal je, da Francija zaostaja pri krepitvi izdatkov za obrambo. Članice zveze Nato so se lani junija zavezale, da bodo do leta 2035 zvišale izdatke za obrambo na pet odstotkov BDP, Francija pa po zadnjih podatkih iz leta 2025 komajda presega dva odstotka.

Visok javni dolg

Nemška vlada je lani potrdila predstavila načrte do leta 2029, ki predvidevajo obsežno zadolževanje, in že ob začetku mandata dosegla omilitev ustavnih omejitev glede zadolževanja, tako da jih lahko preseže z namenom zvišanja izdatkov za obrambo, civilno zaščito, obveščevalne službe in kibernetsko varnost. Vlada namerava do konca mandata doseči cilj obrambnih izdatkov v višini 3,5 odstotka BDP, za kar naj bi namenila več kot 500 milijard evrov.

Vlada v Parizu ima pri tem precej manj manevrskega prostora, saj se ob dlje časa trajajočih težavah pri sprejemanju proračuna sooča z visokim javnim dolgom in javnofinančnim primanjkljajem. Francija ima za Grčijo in Italijo tretji najvišji javni dolg v EU v razmerju do BDP in krepko presega 60-odstotno zgornjo mejo, določeno v pogodbah EU.