Pretekli teden je v Zagrebu potekala Fintech konferenca Money Motion 2026, kjer je bilo veliko pozornosti usmerjene tudi v digitalizacijo denarja, kriptovalutam ter raznim oblikam kartičnega plačevanja oz. spletnega plačevanja. Zato je marsikdo v polni dvorani Zagrebškega velesejma zastrigel z ušesi, ko je hrvaški predsednik Zoran Milanović v uvodnem nagovoru skeptično razlagal o varnosti, namenu oz. nadzoru tovrstnih plačil, še več osredotočil se je na to, da si, ko se mu zahoče plačati z gotovino, to tudi želi storiti. 

• PREBERITE ŠE: Če vas pokličejo oni, pomeni, da je nekaj hudo narobe

Na konferenci je z veliko vnemo razložil zgodbo o prijatelju, ki je pred približno desetimi leti poskušal obkrožiti Islandijo s kolesom. "Čeprav mu to ni uspelo, se je vrnil z zelo pozitivnim vtisom, da na Islandiji ne moreš, in ti tudi ni treba ničesar plačati z gotovino – vse zgolj s karticami," je dejal Milanović.

"Tam sem bil večkrat, vendar zdaj tja ne hodim več. Čeprav nikoli nimam gotovine v žepu, samo kartice. Toda če to želim (plačati z gotovino, op. p.), je to moja pravica," je nadaljeval hrvaški predsednik. Slovenija je decembra lani v ustavo zapisala, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.

Pooblastila regulatorjev so dosegla skrajno mejo

Predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović je na konferenci Money Motion 2026 še opozoril, da so pooblastila države in regulatorjev dosegla skrajno mejo, ki jo je v demokratični družbi še mogoče tolerirati, zato je po njegovem mnenju čas, da se to na ustrezen način omeji. V isti sapi je komentiral, da je skozi finančne transakcije prišlo do "popolnega nadzora nad ljudmi" in do "odprave kakršne koli zasebnosti".

Milanović, ki je bil tudi en od pokroviteljev letošnje konference – na konferenci so sodelovala tudi nekatera slovenska podjetja –, je še ocenil, da področje, ki ga prinaša Fintech, na nek način predstavlja "beg pred regulatorji" ter neko vrsto demokratizacije finančnih tokov.

Foto: Žurnal24 Zoran Milanović

"To, v kar se podajate, je na robu regulacije oziroma bolj neregulirano kot regulirano, in s seboj nosi določena tveganja. Vendar sem prepričan, da je to dobra stvar in dobra dopolnitev monopolu držav in regulatorjev pri izdajanju denarja. Nekakšna alternativa," je izrazil Milanović.

Po njegovem mnenju je namreč stopnja poseganja države, regulatorjev in centralnih finančnih institucij v vse kapilare finančnih transakcij neprimerljiva in še nikoli ni bila tako velika, kot je danes.

Skrbi ga nadzor nad življenji in transakcijami ljudi

Ob tem je dejal, da regulatorji praviloma nimajo demokratičnega mandata, medtem ko so politiki po drugi strani iz nekih razlogov zelo nagnjeni k temu, da v zakone zapišejo vse, kar jim je predlagano. "Predlaga pa se vedno večji nadzor nad zasebnostjo. To se spreminja v 24-urni nadzor nad življenjem in transakcijami ljudi. Na koncu pa si to, kar trošiš. In to ni trend, ampak stanje, v katerem smo in ki mi sploh ni všeč," je podčrtal hrvaški predsednik.

Po njegovih besedah se vse to dogaja v senci domnevno večje varnosti in boja proti terorizmu. "To je mambo jumbo," je ocenil in spravil dvorano smeh. S tem je sicer želel poudariti, da takšna opravičila niso posebej smiselna, čeprav lahko tako zvenijo.

Zaključil je, da obstajajo upravičene izjeme, ko je nadzor vsekakor potreben. "Toda to so izjeme, ne pravilo," je zaključil.

dezurni@styria-media.si