Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama se bo namreč na govoru o rasnih vprašanjih v Filadelfiji poskušal otresti napadov zaradi izjav svojega pastorja iz Chicaga Jeremiaha Wrighta. Slednji v pridigi Združene države Amerike enači z mednarodno teroristično mrežo Al Kaido in poziva božje prekletstvo na državo zaradi pobijanja nedolžnih. To pa je predvsem voda na mlin Clintonovi, ki kljub Obamovemu vodstvu v številu delegatskih glasov vztraja v tekmi v upanju, da bo senatorju iz Illinoisa spodletelo.

Spremenjeni republikanski pogledi na demokratsko bitko
Nekdanji politični strateg predsednika ZDA Georgea Busha Karl Rove je v ponedeljek na televiziji Fox pojasnjeval, da Wrightovi napadi na ameriško politiko kažejo, da Obama ni sposoben dobre presoje, če je 20 let poslušal njegove pridige. Odnos republikanskih komentatorjev do demokratske tekme je precej zanimiv, saj so uvodoma ostro napadali Clintonovo, ko je kazalo, da bo brez težav osvojila nominacijo, in Obamo kovali v zvezde, in to skoraj bolj kot njegov volilni štab. Ko pa je postalo jasno, da lahko Obama zmaga, se je odnos povsem spremenil in zdaj poskušajo pomagati Clintonovi, za katero menijo, da tudi v primeru osvojitve nominacije ne bo uspela na svojo stran pridobiti večine temnopoltih volivcev, brez katerih bo zmaga proti republikancu Johnu McCainu skoraj nemogoča.

Vojna v Iraku še zadnje upanje?

Clintonova je menila, da bi zmaga McCaina pomenila, da bodo ZDA v Iraku še sto let. © Reuters

Clintonova je v ponedeljek v Washingtonu govorila o Iraku in dejala, da bi zmaga McCaina pomenila, da bodo ZDA v Iraku še sto let. Glede Obame je znova dejala, da mu ne gre zaupati, ker menda ne bo držal obljube o umiku ameriških vojakov iz Iraka v 16 mesecih po nastopu predsedniškega mandata. Svojih obtožb ni z ničimer utemeljila. Obama ji je nemudoma vrnil z opozorilom, da je senatorka sokriva za vojno, ker je leta 2002 glasovala zanjo v senatu, ko je bil sam odločno proti.

Clintonova Obame ne more več dohiteti po delegatskih glasovih – ne brez večinske podpore superdelegatov oziroma strankarskih veljakov, ki se lahko odločijo po svoje. Zaradi tega se njena kampanja trudi, da bi upoštevali tudi volitve v Michiganu in Floridi, ki so bile v nasprotju s pravili nacionalnega vodstva demokratske stranke prehitro, zato so jima odvzeli delegate. V obeh državah je zmagala Clintonova, ker je Obama upošteval pravila in ni vodil kampanje. V Michiganu so se dogovorili, da bodo volitve poskušali ponoviti, demokratsko vodstvo Floride pa je v ponedeljek sporočilo, da ponovnih volitev ne bo.