Pravno varstvo ljudi, osumljenih terorizma, naj bi bilo sicer izboljšano, toda: Barack Obama bo po poročanju New York Timesa nadaljeval s sporno prakso svojega predhodnika in blagoslovil nadaljnji obstoj in delo posebnih vojaških sodišč, ki sodijo zapornikom v zloglasnem Guantanamu. Časnik se sklicuje na visoke vire v Obamovi administraciji.

Demokratski predsednik Obama je kmalu po prevzemu predsedniške funkcije 20. januarja letos zaukazal zaprtje taborišča Guantanamo, saj naj bi se tam množično kršili državnopravni principi. Zdaj je tam zaprtih še 241 terorističnih osumljencev.

Vseeno se lahko zaporniki nadejajo določenih izboljšav. Obdobje preverjanja sodnega postopka naj bi se podaljšalo za tri mesece. Toda človekoljubne organizacije moti ključno dejstvo, da Bela hiša domnevnih teroristov ne želi postaviti pred običajna ameriška sodišča. Tega ne želi storiti iz strahu, da bi civilna sodišča zaradi kršenja zakonodaje v Guantanamu predčasno ustavila sodne procese proti zapornikom.

Izgledajo "lepše" kot 20. januarja
Ameriški obrambni minister Robert Gates, je po poročanju NYT med zaslišanjem v kongresu v četrtek dejal: "Vojaška sodišča ostajajo opcija. Bolj ko si Obamova vlada ogleduje zadevo, toliko manj slabo izgledajo vojaška sodišča, kot pa so izgledala 20. januarja."

Zaplet z vojaškimi sodišči korenini v obdobju administracije predsednika Georgeja Busha, ki je leta 2006 sklenil, da bodo zapornikom v Guantanamu sodila vojaška sodišča. Problem teh sodišč je ta, da imajo obtoženi veliko manj pravic kot bi ji imeli pred civilnimi sodišči. Trenutno je v bazi na Kubi še 214 zapornikov. Večina bo zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena. Do zdaj se ni javila še nobena država, ki bila jetnike pripravljena sprejeti. ZDA jih ne želijo odposlati v njihove domovine, saj bi lahko bili tam izpostavljeni mučenju.